Orožne listine in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z
uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja upravna enota, na
območju katere ima oseba stalno prebivališče ali sedež (v nadaljnjem besedilu:
pristojni organ).
Dovoljenja za promet z orožjem,
za uvoz, izvoz, tranzit iz tretjih držav ali v tretje države in prenos tega
orožja med državami članicami Evropske unije z namenom prometa ter za dejavnost
strelišč izdaja na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
9.
člen
Orožje
državnih organov
Določbe tega
zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v
posesti državni organi.
II.
OROŽNE LISTINE
10.
člen
Vrste orožnih listin
Orožne listine
po tem zakonu so:
– dovoljenje za nabavo orožja;
– dovoljenje za nabavo streliva;
– orožni list;
– dovoljenje za posest orožja;
– orožni posestni list;
– pooblastilo za nošenje orožja;
– pooblastilo za prenos orožja;
– dovoljenje za zbiranje orožja;
– priglasitveni list.
Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane
na podlagi mednarodnih pogodb.
11.
člen
Pravice
in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin
Dovoljenje za
nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v
nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če
imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove
veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče
oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti
pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in
da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.
Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo
streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.
Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje
vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo
dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku
veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice
nošenja in prenašanja.
Dovoljenje za
posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa
orožja ter njegovo uporabo v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno
veljavnostjo.
Orožni posestni list dovoljuje
pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in
posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.
Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da
na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan.
To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let
od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo
pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj
odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni
organ.
Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da
na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To
pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od
potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo
pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo
posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje
orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.
Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest
posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list
izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem
zakonu drugače določeno.
Orožne listine se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše
minister, pristojen za notranje zadeve. Obrazec orožnega lista in obrazec vloge
za izdajo orožnega lista izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo pooblasti
minister, pristojen za notranje zadeve.
Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega
lista, pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke 14.
člena tega zakona.
III.
POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN
12. člen (črtan, ZOro-1B)
13.
člen
Vloga
Vloga za izdajo
orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista
posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.
14.
člen
Pogoji
za izdajo orožne listine posamezniku
Posamezniku se
izda orožna listina za orožje kategorij B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke
kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na
ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več v skladu s pravicami in obveznostmi, ki
izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo
orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest
orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je dopolnil 18 let;
2. da ni zadržkov javnega reda;
3. da je zanesljiv;
4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
5. da ima opravljen zdravniški pregled;
6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda
posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
Pristojni organ izda posamezniku, ki že ima orožni list
ali dovoljenje za posest orožja za lovsko ali športno orožje, istovrstno orožno
listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali športnega orožja, pri čemer
se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za
nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega
odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za
prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega
odstavka tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje
orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka
tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega
zakona.
Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi
orožje iz 2. do 5. točke kategorije D priglasitveni list, če je dopolnil
starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega
člena.
15.
člen
Zadržki
javnega reda
Zadržki javnega
reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona):
– če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno
kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za
prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
Če zoper posameznika iz prve in druge alinee prejšnjega
odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se
odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma
odločbe v tem postopku.
16.
člen
Zanesljivost
Posameznik je
zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi
ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga
neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga
prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja.
Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če:
– je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje,
zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je
od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;
– mu je bila odvzeta poslovna sposobnost;
– je odvisen od alkohola ali mamil;
– okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za
posedovanje orožja.
17.
člen
Upravičen
razlog za izdajo orožne listine
Posameznik ima
upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo
orožne listine, če:
– dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v
tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
– predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja
po predpisih o lovstvu;
– predloži dokazilo o članstvu v strelski športni
organizaciji;
– predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo
orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.
18.
člen
Zdravniški
pregled
Posameznik
opravi zdravniški pregled (5. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v
zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo
spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja.
Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom
iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno
zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.
Zdravniško spričevalo velja eno leto.
Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik.
Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o
zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje
orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma
zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval.
Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za
opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško
komisijo iz drugega odstavka tega člena.
19.
člen
Preizkus
znanja o ravnanju z orožjem
Znanje o
ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se
dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa ter določi
izvajalce usposabljanja.
Stroške preizkusa plača posameznik.
Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z
orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu
s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, član lovske družine
in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je
opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem
varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.
20.
člen
Predložitev
dokazil
Posameznik mora
pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti
dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo
za izdajo orožne listine.
21.
člen
Pogoji
za izdajo orožne listine gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim
osebam
Gospodarskim
družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za
nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo
službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju
službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja.
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za
nabavo streliva ali orožni posestni list lahko izda pravnim osebam in
podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje
iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če
izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 1. do 5. točke
kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija
izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200
m/s ali več ter se ukvarjajo s filmsko, gledališko, muzejsko dejavnostjo, s
športnim streljanjem, lovstvom, gojitvijo divjadi ali z izvajanjem
usposabljanja za varno ravnanje z orožjem.
Pravnim osebam in podjetnikom se
lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij B, C in iz 1. do 5. točke
kategorije D in 6. točke
kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1.,
2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne
osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26.
člena tega zakona.
IV.
RAVNANJE Z OROŽJEM
22.
člen
Splošno
pravilo
Vsakdo mora z
orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v
njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter
prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.
23.
člen
Pravila
nošenja orožja
Orožje se mora
nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju
službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju
službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa
orožja ni dovoljeno nositi.
Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v
lovišču in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati.
Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na
strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati.
Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in
uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali
premoženje.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo
zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne
osebe.
24.
člen
Prepoved
nošenja in prenašanja orožja
Orožja ni
dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi,
ali tako, da ga ljudje opazijo.
Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to
izrecno prepovedano.
Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je
pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni
več zanesljiv.
25.
člen
Hramba
orožja – posameznik
Posameznik mora
orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni
osebi.
Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od
streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu
ali v posebej zavarovanem prostoru.
Posameznik, ki zbira orožje in v
zbirki poseduje tudi orožje iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti
policistu, da preveri kako hrani orožje. Minister, pristojen za notranje zadeve
predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.
Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga
mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v
zaklenjeni vitrini ali sefu.
26.
člen
Hramba
orožja – druge osebe
Pravne osebe in
podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v
prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma
sefih. Orožje in strelivo se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima
pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik svoj sedež.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in
strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo,
nošenje ter prenos orožja in streliva. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora
biti v roku osmih dni po nastali spremembi obveščen pristojni organ.
Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma
inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje in vpogled
v evidence.
27.
člen
Oddaja
orožja v hrambo
Posameznik, ki
ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri
mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in
streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za
to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in
streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda
potrdilo.
28.
člen
Zbiranje
orožja
Osebe, ki imajo
dovoljenje za zbiranje orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in
D. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s
posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko
orožje ter hladno orožje iz kategorije A.
Orožje kategorije A iz prejšnjega odstavka je dovoljeno
zbirati le, če se da na podlagi znanih dejstev ugotoviti, da se ne izdeluje več
in da ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, ali če je trajno
onesposobljeno.
Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za
orožje.
Orožje in strelivo kategorije A iz prvega in tretjega
odstavka tega člena je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma
je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali
raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa.
Orožje kategorije A, za katerega je
ugotovljeno, da se ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali
policija, in strelivo za takšno orožje ministrstvo, pristojno za notranje
zadeve, uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in
je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom promet, nabava in
posest pod pogoji tega zakona dovoljena. Izpolnjevanje pogojev za uvrstitev
orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za
notranje zadeve. Uvrstitev orožja na seznam lahko predlaga vsak, ki ima za to
pravni interes. Seznam in njegove dopolnitve se objavijo v Uradnem listu
Republike Slovenije in na svetovnem spletu.
Osebe, ki na podlagi orožne
listine posedujejo orožje in strelivo kategorije A, lahko tako orožje odsvojijo
osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Po
odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.
29.
člen
Muzeji
Ne glede na
določbe prvega odstavka 28. člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati,
posedovati in razstavljati vsa orožja iz kategorije A.
V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so
tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.
30.
člen
Izdaja
predpisov
Minister,
pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih
varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter
26. in 29. člena tega zakona.
31.
člen
Sprememba
osebnega imena, prebivališča, firme
ali sedeža
Oseba, ki ima
orožno listino in spremeni prebivališče ali
sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu
organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.
Oseba mora v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti
pristojnemu organu orožno listino in zaprositi za novo listino, če:
1. spremeni osebno
ime, ime firme ali pravne osebe;
2. spremeni prebivališče
ali sedež, vpis spremembe prebivališča ali sedeža pa ni možen;
3. fotografija v
orožnem listu ali evropski orožni prepustnici ne kaže več imetnikove prave
podobe;
4. je poškodovana ali
obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.
32.
člen
Popravilo
in predelava orožja
Kdor da
popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma spremeni
tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi
prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse
nastale spremembe.
33.
člen
Pogrešitev
orožja ali orožnih listin
Kdor pogreši
orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko
postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.
34.
člen
Najdba
orožja ali streliva
Kdor najde ali
izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito,
ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem
obvestiti.
Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje
postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja.
Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko
pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca
po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz
drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo
orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v
skladu z 61. členom tega zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano
orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
V.
PROMET Z OROŽJEM
35.
člen
Splošna
določba in pomen izrazov
Promet z
orožjem po tem zakonu pomeni proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino,
menjavo, posojanje, darovanje in dedovanje orožja, streliva in delov orožja,
pri čemer imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega orožja ali
delov orožja.
2. Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in
ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za
lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list.
3. Popravilo orožja pomeni odstranjevanje napak,
zamenjavo ali vgraditev originalnih delov orožja.
4. Predelava orožja pomeni skrajševanje ali
podaljševanje orožja, spremembo kalibra orožja, zamenjavo ali vgraditev delov
orožja in drugo spreminjanje orožja, ki vpliva na njegovo delovanje in tehnične
lastnosti.
5. Trgovina z orožjem pomeni nakup orožja, streliva in
delov orožja za nadaljnjo prodajo na debelo in drobno, posredovanje pri nakupu
in prodaji, njihovo skladiščenje in hrambo.
6. Menjava orožja pomeni, da se vsak pogodbenik
zavezuje, da bo svojemu sopogodbeniku izročil orožje iste vrste, tako, da bo ta
na njem pridobil lastninsko pravico.
7. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest za
določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino.
8. Darovanje orožja pomeni izročitev orožja drugi osebi
v last ali posest brez plačila ali drugega nadomestila, na podlagi darilnega
dokumenta.
9. Dedovanje orožja pomeni pridobitev lastninske
pravice na orožju, strelivu in delih orožja po predpisih o dedovanju,
10. Nedovoljena proizvodnja orožja pomeni proizvodnjo ali
sestavljanje orožja, njegovih delov in streliva brez ustreznega dovoljenja, ali
je pri tem uporabljen kateri koli del orožja, ki je bil pred tem vključen v
nedovoljeno trgovino, ali proizvedeno orožje nima predpisanih označb.
11. Nedovoljena trgovina pomeni nakup, prodajo, dobavo,
prevoz ali prenos orožja, njegovih delov ali streliva z območja ene države
članice Evropske unije ali preko njenega območja na območje druge države
članice Evropske unije, če ena izmed teh držav tega ne dovoli ter uvoz ali
izvoz iz tretjih ali v tretje države brez ustreznega dovoljenja, ali če orožje
ni ustrezno označeno.".
36.
člen
Pogoji
za promet z orožjem
S prometom z
orožjem, razen pod točko 7., 8. in 9. iz prejšnjega člena tega zakona, se lahko
ukvarjajo gospodarske družbe in podjetniki, ki izpolnjujejo splošne pogoje za
poslovanje gospodarske družbe in posebne pogoje po tem zakonu (v nadaljevanju:
trgovec).
37.
člen
Osebni
pogoji
Odgovorna oseba
trgovca in pri njem zaposleni posamezniki, ki opravljajo neposredna dela v
zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva, morajo poleg splošnih
pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje
pogoje:
– da so državljani Republike Slovenije;
– da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke
drugega odstavka 14. člena tega zakona.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena
izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, potrdilo, ki ga mora odgovorna
oseba in posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter
prevozom orožja in streliva pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju
iz 80. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame
izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik,
ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja ne
izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena
tega zakona.
Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma
inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v
evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na
obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
38.
člen
Tehnični
pogoji
Prostori,
namenjeni za promet z orožjem, morajo biti tehnično varovani, tako da je
onemogočen dostop nepooblaščenih oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov oziroma prostorov, v katerih se
izvajajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka.
39.
člen
Dovoljenje
za opravljanje dejavnosti
Trgovec lahko
prične opravljati svojo dejavnost, ko dobi dovoljenje ministra, pristojnega za
notranje zadeve.
Trgovec mora v roku osmih dni pisno obvestiti
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi
odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki opravljajo
neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva.
Če trgovec spremeni svojo dejavnost, mora pridobiti
novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni
izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi
po tem zakonu.
40.
člen
Posebne
dolžnosti trgovca
Razen orožja
iz 4. in 5. točke kategorije D, sme trgovec dajati v promet na novo izdelano
orožje strelivo in bistvene dele orožja, ki so preizkušeni, žigosani in
označeni po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega
strelnega orožja in streliva. Šteje se, da je orožje ali bistveni del orožja
označen, če je iz oznake razvidno ime proizvajalca, država ali kraj
proizvodnje, serijska številka in leto proizvodnje ali če je pri strelivu vsaka
posamezna osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime
proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva.
Podrobnejše predpise o označevanju orožja predpiše minister, pristojen za
notranje zadeve.
Orožje, strelivo in deli orožja se lahko prodajo le
osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, streliva in delov
orožja. Prav tako se lahko sprejme v hrambo le orožje, za katero je izdana
ustrezna orožna listina.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka sme trgovec
prodati do dva kosa orožja iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D,
pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali
hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več:
– imetniku orožnega lista,
dovoljenja za posest, pooblastila za nošenje orožja in dovoljenja za zbiranje
orožja;
– osebam, ki v skladu z 69. členom tega zakona posedujejo
dovoljenje za iznos orožja.
V vseh primerih sme trgovec prodati orožje iz 2. do 5.
točke kategorije D in 6. točke
kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več le posamezniku, ki je dopolnil starost
21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega
zakona. Orožje sme izročiti posamezniku, ko mu ta na vpogled predloži javno
listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ in predloži dokazila, da ne
obstajajo zadržki iz 15. člena tega zakona ter dokazilo, da je opravil preizkus
znanja o ravnanju z orožjem v skladu z 19. členom tega zakona.
Osebi, mlajši od 21 let, sme trgovec prodati orožje iz
2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična
energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju
cevi 200 m/s ali več le na podlagi dovoljenja za nabavo
orožja, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s 14. členom tega zakona.
O prodanem orožju kategorij B, C in 1. točke kategorije D ter drugem orožju mora
trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 5. točke
kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na
ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več pa izda priglasitveni list in o tem
takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec
stalno prebivališče. Obliko in vsebino potrdil ter način obveščanja pristojnega
organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
40.a člen
Izjema pri proizvodnji streliva
Trgovec, ki
ima dovoljenje za dejavnost proizvodnje streliva sme izdelovati in dajati v
promet tudi strelivo, ki ni preizkušeno in označeno po predpisih o preizkušanju
in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva, pod
pogojem, da ga proizvaja v manjših serijah do največ 1000 kosov, za znanega
kupca in da se takšno strelivo v večjih serijah ne proizvaja več.
41.
člen
Odvzem
dovoljenja
Ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, odvzame dovoljenje, če trgovec ne izpolnjuje več
pogojev, določenih s tem zakonom.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko
odvzame dovoljenje trgovcu, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka
39. člena ter 40. in 77. člena tega zakona.
Po pravnomočnosti odločbe mora trgovec v roku osmih dni
izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.
42.
člen
Odsvojitev
orožja
Kdor ima v
posesti orožje in strelivo kategorij B, C in 1. točke D kategorije po določbah
tega zakona, ju lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste
orožja ali streliva.
Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 5. točke kategorije
D in 6.
točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi
višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več po določbah tega zakona, ga lahko odsvoji le preko trgovca, ki je po tem
zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem.
O odsvojitvi orožja mora oseba v roku osmih dni
obvestiti pristojni organ in mu izročiti orožno listino.
43.
člen
Prenehanje
razlogov za posest orožja
Pravne osebe in
podjetniki, ki imajo v posesti orožje po 21. členu tega zakona, pa je razlog za
posest prenehal, morajo najkasneje v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ
ter najkasneje v roku treh mesecev orožje prodati, v nasprotnem primeru ravna
pristojni organ v skladu z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 61.
člena tega zakona.
44.
člen
Posojanje
orožja
Posameznik sme
orožje posoditi samo posamezniku, ki ima orožni list za vrsto orožja, ki se
posoja.
Varnostnega orožja se ne sme posojati.
Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, lahko iz
svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in osebam, ki se ukvarjajo
s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to dovoljenje pristojnega
organa.
Strelske organizacije lahko zaupajo orožje v uporabo le
svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču.
Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče izda strelska
organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz 3.,
4., 6. ali 8. alinee 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja.
Članu, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija
izda pooblastilo za prenos orožja.
Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo
posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega
lovišča in pod njenim nadzorom.
Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo,
ki ga mora imeti pri sebi.
Obliko in vsebino posebnega potrdila iz četrtega in
šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
45.
člen
Souporaba
orožja
Na podlagi
pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orožje izda orožni list največ trem
posameznikom.
Souporaba varnostnega orožja je prepovedana.
46.
člen
Dedovanje
V primeru smrti
lastnika orožja mora dedič ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri
katerem se nahaja zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje,
strelivo in orožne listine pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo.
Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na njegovo
prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomočnosti sklepa o
dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14.
člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi ali odsvoji v
skladu z določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči pristojnemu organu v
uničenje.
Če dedič ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega
člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena, odvzame pristojni organ orožje z
odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona.
V postopku izdaje dovoljenja za posest orožja, dokazuje
dedič izpolnjevanje pogoja znanja o ravnanju z orožjem s potrdilom o
obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu usposabljanja iz 19.
člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali nabavljati streliva.
Ta prepoved se vpiše v orožno listino.
47.
člen
Nabava
streliva
Posameznik
lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi
orožnega lista za to orožje.
Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje za
nabavo streliva posamezniku, ki ima orožno listino za orožje, ki je preizkušeno
in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju
ročnega strelnega orožja in streliva.
Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko nabavlja to
strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega
lista za to orožje.
48.
člen
Drugo
orožje iz kategorije D
Polnoletni
posamezniki, pravne osebe in podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja
nabavljajo in imajo v posesti orožje iz 6. točke, pri katerem je kinetična energija
izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi
manjša kot 200 m/s do 9. točke kategorije D.
Staro orožje in možnarji se lahko uporabljajo za
kulturne in druge prireditve, prepovedano pa jih je uporabljati kot orožje in
za njih nabavljati ali pripravljati strelivo.
Če pristojni organ ali trgovec ne moreta ugotoviti
letnice izdelave orožja, ga na stroške stranke pošlje v strokovno mnenje
komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.
49.
člen
Orožje
za omamljanje živali
Ne glede na
določbo 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega zakona lahko orožje in
strelivo za omamljanje živali nabavljajo in imajo v posesti, na podlagi
dovoljenja za nabavo, le osebe, ki ga potrebujejo za opravljanje te dejavnosti.
Za promet z orožjem in strelivom za omamljanje živali
se smiselno uporabljajo določbe 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41. in prvega
odstavka 42. člena tega zakona.
VI.
CIVILNA STRELIŠČA
50.
člen
Pojem
Strelišče po
tem zakonu (civilno strelišče) je objekt, namenjen športno rekreativnemu
streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega,
lovskega in športnega orožja.
Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki obsega
streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za
streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva.
Določbe tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali
zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen
določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in
varnost na strelišču.
Določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo
za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za
pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih.
51.
člen
Dovoljenje
Pravna oseba in
podjetnik (v nadaljevanju: upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo
dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni pisno
obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni
spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih
posameznikov, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom.
Če upravljalec strelišča spremeni svojo dejavnost, se
izda novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih
dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora
voditi po tem zakonu.
52.
člen
Pogoji
za izdajo dovoljenja
Dovoljenje iz
prejšnjega člena tega zakona se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za
poslovanje, če strelišče izpolnjuje pogoje po predpisih o gradnji objektov in
posebne pogoje po tem zakonu.
53.
člen
Osebni
pogoji
Odgovorna oseba
pravne osebe in podjetnik iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni
posamezniki, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg
splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še
naslednje pogoje:
– da so državljani Republike Slovenije;
– da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke
drugega odstavka 14. člena tega zakona.
O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena
izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve potrdilo, ki ga mora odgovorna
oseba in posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom, pokazati na
zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame
izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik,
ki neposredno ravna z orožjem in strelivom ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3.,
5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora
omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri
hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na
obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
54.
člen
Tehnični
pogoji
Prostori in
naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno
varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih
se opravlja dejavnost strelišča.
55.
člen
Odgovornost
za škodo in zavarovanje za odgovornost
Upravljalec
strelišča je odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča.
Upravljalec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z
opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem zakonu.
Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno
pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.
Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora upravljalec
strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za notranje
zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu.
56.
člen
Izvajanje
streljanja
Na strelišču
lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest
orožja, z orožjem iz 2. in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za
tako orožje priglasitveni list.
Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega
odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca strelišča ali
pooblaščenega delavca strelišča.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, smejo
polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno, mladoletni
člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali odgovornih oseb
strelišča.
Upravljalec strelišča ali pooblaščeni delavec strelišča
odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod
vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno
kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše
podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.
57.
člen
Odvzem
dovoljenja
Ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če
upravljalec ali strelišče ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko
odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona.
Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec strelišča v
roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po
tem zakonu.
VII.
ODVZEM OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN
58.
člen
Odvzem
orožja
Pristojni organ
odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz
2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in
podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko odvzame orožje in orožne listine
osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena
ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
59.
člen
Izjema
Lovska ali strelska organizacija mora v 30
dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v organizaciji.
Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu je prenehalo
članstvo v lovski ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko ali športno
orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko ali strelsko organizacijo.
Na prošnjo posameznika iz prejšnjega odstavka lahko
pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja. Dovoljenje za posest
lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski organizaciji, ker ni opravil lovskega
izpita.
60.
člen
Vrnitev
orožja
Pristojni organ
vrne orožje in orožne listine, če:
– posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško
spričevalo iz 18. člena tega zakona;
– pravna oseba ali podjetnik v roku treh mesecev
izpolni pogoj iz 21. člena tega zakona.
61.
člen
Ravnanje
z odvzetim orožjem
Pristojni organ
po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika,
da v treh mesecih najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem
roku ne najde kupca, pristojni organ izroči odvzeto orožje in strelivo trgovcu,
ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda.
Za prodano orožje pripada lastniku dosežena cena,
zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma streliva.
Če trgovec orožja v šestih mesecih ne proda, ga mora v
osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti lastnika. Na lastnikove
stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga izroči
ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje posebno
komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem in strelivom.
Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati, lastniku
orožja ne pripada odškodnina.
VIII.
ZASEG OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN
62.
člen
Zaseg
orožja
Brez predhodne
odločbe pristojnega organa policist na kraju samem zaseže:
– prepovedano orožje;
– orožje, za katero oseba nima orožne listine;
– orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z
njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje;
– orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju
z določbami 8. člena tega zakona.
63.
člen
Začasen
zaseg
Policist lahko
brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in
orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke
drugega odstavka 14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega
zakona.
Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska
postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če pristojni organ v roku treh mesecev
ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali
kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih
listin po tem zakonu, ga vrne lastniku.
64.
člen
Postopek z
zaseženim orožjem, strelivom in orožnimi listinami
Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s predpisi, ki
urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
Zasežene orožne listine se izročijo pristojnemu organu
oziroma se ga o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je
izdana orožna listina.
Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali
kazenskem postopku se lahko uniči, ali podari v javno korist, v skladu s
predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali
kazenskem postopku se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali
onesposobljeno vrne lastniku orožja, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski
postopek oziroma postopek o prekršku.
Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku
izrečena stranska sankcija odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni
organ osebi tudi orožno listino.
IX.
TUJCI
65.
člen
Splošna
določba
Tujec, ki ima
dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za
čas najmanj enega leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave,
posesti in nošenja orožja izenačen z državljani Republike Slovenije, kolikor ni
s tem zakonom drugače določeno.
66.
člen
Uporaba
predpisov o nadzoru državne meje
Za vnos in
iznos orožja preko državne meje se uporabljajo predpisi o nadzoru državne meje,
kolikor ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.
67. člen
Vnos orožja iz Evropske unije
Posamezniki,
ki prebivajo v eni izmed držav članic Evropske unije, smejo vnesti orožje v Republiko
Slovenijo, če ga imajo registriranega v evropski orožni prepustnici, njegov
vnos pa je predhodno dovolilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Dovoljenje se izda za dobo enega leta
in se vpiše v evropsko orožno prepustnico. Dovoljenje se lahko podaljša, in
sicer za eno leto.
Dovoljenja
se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.
Dovoljenja iz
prvega odstavka tega člena ne potrebujejo lovci za enega ali več kosov orožja
kategorije C in D in streliva zanj, športni strelci za enega ali več kosov
športnega orožja kategorije B, C in D in streliva zanj, če je to orožje
registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko posameznik dokaže, da je
namen njegovega potovanja lovsko ali športno udejstvovanje ali tekmovanje.
68. člen
Izdaja evropske orožne prepustnice
Na zahtevo
posameznika, ki prebiva na območju Republike Slovenije, izda pristojni organ
evropsko orožno prepustnico pod pogojem, da za zaprošeno orožje že ima orožno
listino za posest ali nošenje iz 10. člena tega zakona. Evropska orožna
prepustnica se izda z veljavnostjo petih let.
69.
člen
Iznos
orožja
Na vlogo
posameznika izda pristojni organ dovoljenje za iznos orožja iz Republike
Slovenije v drugo državo članico Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima
posameznik ustrezno orožno listino po tem zakonu in če obstaja za iznos orožja
predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša,
če je to potrebno.
Na vlogo trgovca izda ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima sedež v
državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje
države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. To
dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja mora stranka
zaprositi za prevozno dovoljenje.
Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se
ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.
Obrazec dovoljenja za iznos orožja in prevoznega
dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
notranje zadeve.
69. a člen
Nabava in vnos orožja
Posamezniki,
ki prebivajo ali imajo svoj sedež na območju Republike Slovenije, smejo
nabaviti orožje iz kategorije A, določeno v drugem odstavku 28. člena tega
zakona, kategorije B, C in D ali strelivo v eni izmed držav članic Evropske
unije in ga vnesti v Republiko Slovenijo na podlagi dovoljenja za nabavo orožja
ali streliva v državi članici Evropske unije in po predhodni privolitvi pristojnega
organa.
Za vnos
orožja iz prejšnjega odstavka v Republiko Slovenijo iz držav članic Evropske
unije med trgovci iz 36. člena tega zakona je potrebna predhodna privolitev
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
Privolitev
iz prvega in drugega odstavka ni potrebna za orožje in strelivo, za kateri
minister, pristojen za notranje zadeve, določi, da se lahko nabavita in vneseta
brez privolitve.
70.
člen
Predhodna
privolitev
Minister,
pristojen za notranje zadeve, je pooblaščen, da določi, katero orožje se sme
vnesti ali iznesti brez predhodne privolitve.
71.
člen
Predložitev
dokumentacije
Tujec in
odgovorna oseba pravne osebe s sedežem v drugi državi Evropske unije mora na
zahtevo policista, pristojnega organa in mejnih organov predložiti listine, s
katerimi dokazuje svojo pravico do vnosa, nošenja in iznosa orožja.
IX.a
PRENOS, VNOS IN IZNOS OROŽJA ALI STRELIVA ČEZ DRŽAVNO MEJO
71.a
člen
Prenos
orožja čez državno mejo
Posamezniki
smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme
nabavljati in imeti v posesti.
Posamezniki smejo prenašati orožje ali strelivo čez
državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih prehodih za
meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
71.b
člen
Pogoji
za prenos orožja čez državno mejo
Tujci in
državljani članic Evropske unije s prebivališčem izven Evropske unije, ki
prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko prenašajo orožje ali strelivo
čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orožja, ki ga izda
organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih
zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da oseba:
1. predloži veljavno orožno listino, ki jo je izdal
organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za orožje v
matični državi ne potrebuje orožne listine,
2. izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali
streliva,
3. predloži soglasje za prenos orožja preko ozemlja
držav članic Evropske unije.
Če za lovsko ali športno orožje oziroma strelivo iz
prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega
organa, ga lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.
71.c
člen
Priglasitev
orožja in streliva
Posamezniki morajo
orožje in strelivo ob prestopu državne meje takoj priglasiti organu, ki
opravlja mejno kontrolo. Ni pa potrebno priglasiti orožja iz 6 točke kategorije
D pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali
hitrost izstrelka na ustju cevi manj kot 200 m/s in orožja iz 7., 8. in 9.
točke kategorije D.
Če posamezniki ne priglasijo
orožja ali streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se orožje, strelivo in
listine zasežejo.
Orožje in strelivo se do konca postopka o prekršku ali
kazenskega postopka hrani pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve,
odvzete listine pa se odstopi organu, ki je listino izdal, oziroma tujemu
predstavništvu v Republiki Sloveniji.
71.d
člen
Vnos
in iznos orožja ali streliva
Organ, ki opravlja
mejno kontrolo, potrdi vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali
streliva, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi
dovoljenja za nabavo in o tem obvesti pristojni organ, ki je dovoljenje izdal.
Trgovec, ki je pooblaščen za promet z orožjem ali
strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za katerega je
potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo pripeljati do
državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja za nabavo v navzočnosti organa,
ki opravlja mejno kontrolo.
Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem prehodu
priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa dovoljenja pristojnega
organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino zaseže in na
lastnikove stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Lastnik
lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni organ za ustrezno dovoljenje za
nabavo in vnos orožja.
Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za nabavo in vnos
orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba, pristojni organ
ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom tega
zakona.
Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju članic
Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo, dovoli vnos in tranzit
na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po predpisih države,
kjer prebivajo ali imajo sedež potrebno dovoljenje, preko državne meje, če
osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva, izdano od pristojnega organa
v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne kontrole o vnosu orožja
ali streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila predpiše minister,
pristojen za notranje zadeve.
71.e
člen
Promet
z orožjem čez državno mejo
Državni organi,
podjetja in druge organizacije ter tuji prevozniki smejo opravljati uvoz, izvoz
ali tranzit orožja preko državne meje z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje
zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo.
Državni organi smejo za lastne potrebe uvoziti posebno
opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z
dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju
ministrstva, pristojnega za obrambo.
Za uvoz izvoz in tranzit streliva se uporabljajo
določbe zakona o eksplozivih.
Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit
orožja mora vsebovati:
– ime in sedež pravne osebe ali podjetnika,
– matično številko pravne osebe ali podjetnika,
– količino orožja,
– ime, znamko, oznako in kaliber orožja,
– ime proizvajalca orožja,
– kategorizacijo orožja skladu s 3. členom tega zakona,
– ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja ter
ime in naslov kupca ali prejemnika,
– namen uvoza oziroma izvoza,
– način prevoza,
– čas uvoza, izvoza ali tranzita,
– vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter prevozno
pot,
– uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v katero se
orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka.
Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo orožje
vnesti oziroma iznesti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju, ob
prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in mu
predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja.
71.f
člen
Orožje
članov tujih misij in konzulatov
Člani tujih
misij, konzulatov in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki v Republiki Sloveniji uživajo diplomatsko imuniteto in imajo veljavno orožno
listino, izdano od pristojnega organa države katere državljani so, lahko ob
pogoju vzajemnosti vnesejo športno in lovsko orožje in ga v skladu z določbami
tega zakona posedujejo oziroma prenašajo ali nosijo na ozemlju Republike
Slovenije.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko ob pogoju
vzajemnosti nabavljajo in vnašajo orožje ali strelivo, za katerega je potrebno
dovoljenje za nabavo, preko državne meje na podlagi izdanega dovoljenja za
nabavo orožja ali streliva.
Orožje iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo
osebe pri vnosu priglasiti organu mejne kontrole in v roku osem dni po vnosu v
Republiko Slovenijo pridobiti ustrezno orožno listino.
Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z
ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, izda navodilo o načinu in vrsti
izdajanja orožnih listin članom tujih misij in konzulatov.
Določbe tega člena ne veljajo za častne konzularne
funkcionarje.
71.g
člen
Hramba
vnesenega lovskega orožja ali streliva
Posameznik, ki
po določbah tega zakona vnese lovsko orožje in strelivo zanj na ozemlje
Republike Slovenije, lahko do tri kose orožja odda za dobo največ 6 mesecev v
hrambo osebi, ki ima stalno bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike
Slovenije in izpolnjuje pogoje za hrambo takega orožja. Pred izročitvijo orožja
ali streliva v hrambo mora posameznik to pisno priglasiti pristojnemu organu,
ki mu o tem izda potrdilo.
71.h
člen
Uporaba
carinskih predpisov
Priglasitev
orožja organom mejne kontrole ne izključuje prijave orožja carinskim organom in
uporabe carinskih predpisov.
X.
EVIDENCE
72.
člen
Splošno
določilo
Zaradi
zagotovitve podatkov o imetnikih orožja in pregleda nad stanjem orožja morajo
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pristojni organ in osebe voditi
evidenco o orožju in orožnih listinah, na način in pod pogoji, ki jih določa ta
zakon.
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in
uporabo podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni
organ zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti
podatki nanašajo, in od drugih oseb, ali iz že obstoječih zbirk podatkov
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pristojnega organa in evidenc, ki
jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljalci.
Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb
ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve
in pristojni organ iz prejšnjega odstavka nista o tem dolžna obvestiti osebe,
na katero se ti podatki nanašajo.
Gospodarske družbe in podjetniki zbirajo osebne in
druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo. Pri tem imajo
pravico, da preverijo istovetnost posameznika z vpogledom v dokument, ki
dokazuje njegovo istovetnost.
V skladu s tem zakonom lahko osebne podatke iz evidenc
o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo, pristojno
za notranje zadeve, policija in pristojni organ pri izvrševanju z zakonom
določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki zbirajo
in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo zakonsko
podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno pogodbo.
73.
člen
Skupne
določbe
Evidence o orožju in orožnih listinah vsebujejo podatke,
ki se nanašajo na:
– osebo,
– orožje,
– listine.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so:
1. priimek in ime;
2. EMŠO oziroma EMŠT ali rojstni datum, če ta ni
določena;
3. rojstni kraj;
4. stalno oziroma začasno prebivališče;
5. državljanstvo;
6. vrsta, številka, datum izdaje, veljavnost orožne
listine in ime organa, ki jo je izdal;
7. podatki o spremembah (vrsta, datum).
Podatki, ki se nanašajo na pravno osebo in samostojnega
podjetnika posameznika, so:
1. enotna identifikacijska številka;
2. firma oziroma ime;
3. sedež in naslov;
4. dejavnost;
5. datum začetka dejavnosti oziroma izdaje dovoljenja;
6. ime in priimek zastopnika oziroma odgovorne osebe;
7. podatki o spremembah (vrsta, datum);
8. podatki o vpisu (organ, datum, zaporedna številka).
Podatki, ki se nanašajo na orožje, so:
1. vrsta,
2. znamka in tip,
3. kaliber,
4. tovarniška številka,
5. količina,
6. status orožja,
7. datum prejema, datum prodaje,
8. številka knjigovodske listine,
9. datum izdelave, popravila, predelave,
10. način pridobitve.
Podatki, ki se nanašajo na orožne listine, so podatki o
vrsti in številu izdanih orožnih listin.
74.
člen
Evidence
ministrstva
Ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve vodi:
– centralno evidenco izdanih orožnih listin,
– evidenco izdanih dovoljenj trgovcem,
– evidenco izdanih dovoljenj upravljalcem strelišč,
– evidenco izdanih dovoljenj za prenos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja za
trgovca.
Evidence iz prejšnjega odstavka
vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne
izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o
vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis
prosilca in njegovo fotografijo.
Centralna evidenca izdanih orožnih listin je zbir
evidenc izdanih orožnih listin, ki jih vodijo pristojni organi.
75.
člen
Evidence
pristojnega organa
Pristojni organ
vodi:
– evidenco o izdanih orožnih listinah,
– evidenco o izdanih orožnih listinah na podlagi
mednarodnih pogodb,
– evidenco o odvzetem, zaseženem, izgubljenem in
najdenem orožju in orožnih listinah,
– evidenco izdanih dovoljenj za iznos in vnos orožja
posameznika.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o
osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega
lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in
zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo
fotografijo.
Pristojni organ vodi evidence iz tega člena na
centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
76.
člen
Evidence
oseb
Gospodarske
družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe, osebe, ki imajo
dovoljenje za zbiranje orožja ter strelske in lovske organizacije vodijo:
– evidenco o nabavljenem orožju,
– evidenco o orožju in strelivu, danem v uporabo,
– evidenco o uporabljenem strelivu,
– evidenco izdanih potrdil.
Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o
osebi in orožju.
77.
člen
Evidence
trgovca z orožjem in upravljalca strelišča
Trgovec z
orožjem vodi:
– evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in
spremenjenem orožju,
– evidenco o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo,
– evidenco o skladiščenju in hrambi orožja,
– evidenco o prodaji orožja na debelo in drobno,
– evidenco o izdanih priglasitvenih listih in
potrdilih.
Upravljalec strelišča vodi:
– evidenco o izvajanju streljanja,
– evidenco o prepustitvi orožja v uporabo,
– evidenco o oskrbi s strelivom,
– evidenco o hrambi orožja.
Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena
vsebujejo podatke o osebi in orožju.
Trgovci z orožjem morajo posredovati podatke iz evidenc iz
prvega odstavka tega člena v centralno zbirko podatkov, ki jo vodi ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način vodenja
centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za
računalniško opremo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka.".
78. člen
Čas hrambe
Evidence
iz prve alineje prvega odstavka 74. člena, evidence iz prve in druge alineje
prvega odstavka 75. člena in evidence iz prvega odstavka 77. člena tega zakona
se hranijo še 20 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.
Evidence
iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena, evidence iz
tretje in četrte alineje prvega odstavka 75. člena, evidence iz 76. člena in
evidence iz drugega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 10 let po
prenehanju razloga za njihovo vodenje.
Po poteku roka iz prvega in drugega
odstavka tega člena se podatki arhivirajo.
Evidence iz
prvega in drugega odstavka tega člena se vodijo kot centralna računalniško
podprta zbirka podatkov.
79.
člen
Pooblastilo
Minister,
pristojen za notranje zadeve, predpiše način in obliko vodenja evidenc o orožju
in orožnih listinah.
XI. INŠPEKCIJSKI NADZOR
80. člen
Pristojnost
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih
osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali
dejavnostjo strelišča, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje
zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
Nadzor
nad izvajanjem določb 3., 4., 8., 10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33.,
34., 37., 42., 44., 45., 47., 48., 49., 53., 67., 68., 69., 71., 71.a, 71.b,
71.c, 71.d, 71.e in 71.g člena tega zakona opravlja policija, nad določbami
67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d in 71.e člena tega zakona pa tudi
carina, vsak v skladu s svojimi pooblastili.
V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor uslužbenci
in uslužbenke s posebnimi pooblastili, to so inšpektorji in inšpektorice (v
nadaljnjem besedilu: inšpektor).
Inšpektor
samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v
upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Za izvajanje
svojih nalog lahko inšpektor zahteva pomoč policije, carine in drugih
inšpekcijskih organov.
Inšpektor opravlja nadzor nad izvrševanjem določb tega
zakona tako, da pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo
s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča:
–
preverja statusne zadeve;
–
preverja izpolnjevanje splošnih pogojev za posest ali promet z orožjem oziroma
dejavnost strelišča po tem zakonu;
–
preverja ustreznost poslovnih prostorov, namenjenih za promet z orožjem;
–
preverja ustreznost skladišč orožja in streliva ter prostore, kjer je shranjeno
orožje in strelivo;
–
ugotavlja istovetnost odgovornih oseb in oseb, ki delajo neposredna dela z
orožjem ter preverja, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela,
predpisane s tem zakonom;
–
opravi pregled predpisanih evidenc in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na
orožje in strelivo, na kupce orožja in streliva ter na osebe, ki jim je bilo
orožje zaupano;
– pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje
z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili.
80.a člen (črtan, ZOro-1B)
80.b
člen
Inšpekcijski
ukrepi
Inšpektor ima
poleg splošnih pooblastil določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor,
pravico in dolžnost:
– začasno prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z
orožjem oziroma dejavnosti strelišča za čas, ki ga določi kot rok za odpravo
ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
– prepovedati, da opravlja neposredno delo z orožjem
oseba, ki ne izpolnjuje pogojev predpisanih s tem zakonom;
– napotiti odgovorno osebo ali delavca, ki opravlja
neposredna dela z orožjem na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z
orožjem;
– predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin,
dovoljenja za promet z orožjem oziroma dejavnost strelišča;
Zoper odločbo
inšpektorja iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka je v osmih dneh od
njene vročitve dovoljena pritožba ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
Pritožba ne zadrži njene izvršitve.
XII.
KAZENSKE DOLOČBE
81.
člen
Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje
posameznik, ki:
1. prenaša orožje v nasprotju s tretjim odstavkom 8.
člena;
2. nosi ali prenaša orožje brez orožne listine (četrti
odstavek 8. člena);
3. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti
odstavek 8. člena);
4.
poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);
5. nosi orožje v nasprotju s pravili nošenja orožja
(23. člen);
6.
ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen);
7. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja
(25. člen);
8. orožja ne odda v hrambo ali ki tega v roku ne
priglasi pristojnemu organu (27. člen);
9. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati (28. člen);
10.
odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste
orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke
kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi
in drugi odstavek 42. člena);
11.
posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);
12. souporablja orožje v nasprotju s pravilom o
souporabi orožja (drugi odstavek 45. člena);
13.
nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);
14.
proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49.
členom;
15.
vnaša orožje v nasprotju s 67. členom;
16. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
17. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);
18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predpisan čas (76. in 78. člen);
19.
nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);
20. nosi ali prenaša onesposobljeno orožje v nasprotju
s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
21. nosi orožje po preteku veljavnosti orožnega lista
(tretji odstavek 11. člena);
22. nosi ali uporablja
orožje in strelivo, ki ga zbira oziroma poseduje ali
nabavlja strelivo za orožje, za katero ga ne sme posedovati ali nabavljati
(tretji odstavek 28. člena in četrti odstavek 14. člena);
23. na zahtevo organa, ki je pristojen za nadzorstvo ne
pokaže potrdila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 37. in 53. člena);
24.
prenaša preko državne meje orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno nabavljati,
imeti v posesti ali nositi (prvi odstavek 71.a člena);
25. ne prenaša orožje ali streliva preko mednarodnega
mejnega prehoda (drugi odstavek 71.a člena);
26.
ob prestopu državne meje orožja ali streliva ne priglasi organu, ki opravlja
mejno kontrolo (prvi odstavek 71.c člena);
27. ne priglasi pristojnemu organu hrambo orožja in
streliva (71.g člen);
28. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
29. izvaja
streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri
streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji
odstavek 50. člena).
Za prekrške iz 4., 6., 10., 11., 13., 14., 15.,
19., 24. in 26. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in
streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni
storilčeva last.
Z globo od 200 do
1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine
zaradi vpisa spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča (31. člen);
2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali
predelave orožja (32. člen);
3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa
o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5. v roku ne obvesti pristojnega organa o odsvojitvi
ali mu ne izroči orožne listine (tretji odstavek 42. člena);
6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48.
členom;
7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da
je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo
orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).
81.a člen
Z globo
3.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi orožje
kategorije A, B, C in 1. točke kategorije D, za katerega ne poseduje ustrezne
orožne listine (10. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se
izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi,
če orožje ni storilčeva last.".
82. člen
Z globo
od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. poseduje orožje in strelivo
brez ustrezne orožne listine (10. člen);
2. ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila
za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti
pristojnega organa v osmih dneh (šesti odstavek 11. člena);
3. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja
orožja (23. člen);
4. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja
(24. člen);
5. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja
(26. člen);
6. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati (28. člen);
7. razstavlja orožje tako, da je možna odtujitev (drugi
odstavek 29. člena);
8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje
(prvi odstavek 39. člena);
9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca
(40. člen);
10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima
dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja
iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke
kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen
za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena);
11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti
pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja
orožja (44. člen);
13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi
streliva (47. člen);
14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za
omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi
dovoljenje (prvi odstavek 51. člena);
16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56.
členom;
17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
18. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);
19. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predviden čas (76., 77. in 78. člen);
20. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka
4. člena);
21. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega
orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
22. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko
državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi
odstavek 71.e člena);
23. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
24.
izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri
streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču
(tretji odstavek 50. člena).
Za prekrške iz 1., 3., 4., 5.,
6., 7., 8., 10., 13., 20. in 22. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi
stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi,
če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
Z globo od 1.000
do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine
zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali
predelave orožja (32. člen);
3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa
o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5. ne obvesti ministrstva pristojnega za notranje
zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51.
člena);
6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48.
členom;
7. v roku ne prijavi prenehanja članstva (prvi odstavek
59. člena);
8. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da
je nabavil orožje oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo
orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena);
9. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in
strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
10. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje
zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah
posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi
odstavek 39. in 51. člena);
11. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni
naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji
odstavek 71.e člena).
Z globo od 500
do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in
odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, ki stori dejanje iz
prvega ali tretjega odstavka tega člena.
83.
člen
Z globo od
1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:
1. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti
odstavek 8. člena);
2. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne
listine (10. člen);
3. vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za
nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti
pristojnega organa v 8 dneh (šesti odstavek 11. člena);
4. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja
orožja (23. člen);
5. ne upošteva prepovedi nošenja orožja (24. člen);
6. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja
(26. člen);
7. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno
zbirati (28. člen);
8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje
(prvi odstavek 39. člena);
9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca
(40. člen);
10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima
dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja
iz 2. do 5. in 6. točke
kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja
kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več preko trgovca, ki je po zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in
drugi odstavek 42. člena);
11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne
obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja
orožja (44. člen);
13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi
streliva (47. člen);
14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za
omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi
dovoljenje (prvi odstavek 51. člena);
16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56.
členom;
17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani
predviden čas (76., 77. in 78. člen);
19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka
4. člena);
20. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega
orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
21. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko
državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi
odstavek 71.e člena);
22. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in
strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
23. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje
zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah
posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi
odstavek 39. in 51. člena);
24. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni
naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji
odstavek 71.e člena);
25. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti
odstavek 80. člena);
26. izvaja
streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri
streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču
(tretji odstavek 50. člena).
Za prekrške iz
2., 4., 5., 6., 7., 8., 13., 19. in 21. točke prejšnjega odstavka se izreče
tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče
tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
Z globo od
1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:
1. pristojnemu organu v roku ne
predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali
predelave orožja (32. člen);
3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa
o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34.
člen);
5. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje
zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51.
člena);
6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48.
členom;
7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da
je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo
orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).
Za prekrška iz 4. in 6. točke prejšnjega odstavka se
lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva.
Z globo od 500
do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in
odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, zaposlena pri podjetniku,
ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.
83.a člen
Pristojnost za odločanje o prekrških
Za
odločanje o prekrških iz 81. in 81.a člena tega zakona je pristojna policija,
za prekrške iz 23. točke prvega ter 1. in 7. točke tretjega odstavka 81. člena
tega zakona pa je za odločanje o prekrških pristojen tudi inšpektorat. Za
odločanje o prekrških iz 82. in 83. člena tega zakona je pristojen inšpektorat,
za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6., 18., 20., 21. in 22. točke prvega odstavka
in 3., 4., 6., 9. in 11. točke tretjega odstavka 82. člena ter za prekrške iz
1., 2., 4., 5., 6., 7., 19., 20., 21., 22. in 24. točke prvega odstavka in 3.,
4. in 6. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona pa je za odločanje o
prekrških pristojna tudi policija. Za odločanje o prekrških iz 15., 16., 17.,
24. in 25. točke prvega odstavka 81. člena, 17., 18. in 22. točke prvega
odstavka in 11. točke tretjega odstavka 82. člena ter 17., 21. in 24. točke
prvega odstavka 83. člena tega zakona je pristojna tudi carina.
Za
prekrške iz 81., 81.a., 82. in 83. člena tega zakona se sme v hitrem postopku
izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe določene s
tem zakonom.
Zakon
o orožju – ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
84.
člen
Zamenjava
listin za posest oziroma nošenje orožja
in pridobitev orožnih listin
Imetniki listin
za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju (Uradni list
SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in št. 44/90), morajo v roku dveh let po
uveljavitvi tega zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem
zakonu.
Listine, ki so bile izdane po zakonu o orožju za staro
orožje, se za orožje, izdelano pred letom 1871 in za orožje na sprednje
polnjenje, izdelano pred letom 1893, nadomestijo s priglasitvenim listom, za
orožje, izdelano od leta 1871 dalje in za orožje na sprednje polnjenje,
izdelano po letu 1893, pa se izda dovoljenje za zbiranje orožja po tem zakonu.
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za
posest ali nošenje orožja, se sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona
izdati ustrezna orožna listina po tem zakonu, razen orožnega lista, pod
pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje
pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega
člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za
registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem
kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se
pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
85.
člen
Rok
za izdajo predpisov
Podzakonski
predpisi za izvedbo tega zakona morajo biti izdani v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
86.
člen
Uskladitev
poslovanja
Gospodarske družbe, podjetniki in
druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona
najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju predpisov.
87.
člen – upoštevana sprememba iz ZOro-1A
Uporaba
nekaterih določb
Določbe 67.,
68., 69., 70. in 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo
tega zakona.
Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati za
državljane Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53. člena tega
zakona.
88.
člen
Prenehanje
veljavnosti
Z dnem, ko začne veljati ta
zakon, preneha veljati zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno
besedilo in Uradni list RS, št. 44/90).
89.
člen
Začetek
veljavnosti
Ta zakon začne veljati šest
mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 6. 1. 2001)
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1A (Uradni list RS, št.
73/04; z dne 30.10.09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
30.
člen
Po uveljavitvi Konvencije o
izvajanju Schengenskega sporazuma smejo posamezniki, v skladu z določili 67. in
68. člena tega zakona, prenašati orožje ali strelivo v Republiko Slovenijo na
notranji meji.
31.
člen
Imetniku, ki
poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v 12
mesecih po uveljavitvi tega zakona (opomba SK: do 20.
7. 2005) izdati ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju
(Uradni list RS, št. 61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne
izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5.
in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se
orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega
zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem
kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se
pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
32.
člen
Vojni veterani vojne za Slovenijo
iz šeste alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95,
108/99 in 76/03), lahko v obdobju desetih let po uveljavitvi tega zakona (opomba SK: do 20. 7. 2014),
pridobijo orožno listino, če izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke
14. člena tega zakona ter posedujejo veljavno izkaznico vojnega veterana.
33.
člen
Ministrstvo, pristojno za
notranje zadeve, in pristojni organ, ki sta opravljala nadzor nad izvajanjem
zakona o orožju, do uveljavitve tega zakona, nadaljujeta s svojim delom do
imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.
34.
člen
Globe, določene
s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
1. posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka
81. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 25. člena tega zakona, denarna
kazen v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev,
2. posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka
81. člena Zakona o orožju in petega odstavka 25. člena tega zakona, denarna
kazen v razponu od 10.000 do 100.000 tolarjev,
3. pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka
82. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 26. člena tega zakona, denarna
kazen v razponu od 200.000 do 2,000.000 tolarjev,
4. pravno osebo, ki stori prekršek iz tretjega odstavka
82. člena Zakona o orožju in petega odstavka 26. člena tega zakona, denarna
kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev,
5. z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba 26., 37. in 53.
člena Zakona o orožju, ki stori prekršek iz prvega in tretjega odstavka 82.
člena Zakona o orožju ter prekršek iz drugega in petega odstavka 26. člena tega
zakona,
6. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prvega odstavka 83. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 27.
člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev,
7. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz tretjega odstavka 83. člena Zakona o orožju in petega odstavka 27.
člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 500.000 tolarjev.
35.
člen
Z uveljavitvijo tega zakona
prenehajo veljati določbe od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke
prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke
prvega odstavka in drugega odstavka 59. člena Zakona o nadzoru državne meje
(Uradni list RS, št. 1/91).
36.
člen
Začetek
veljavnosti
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 20. 7. 2004)
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1B (Uradni list RS, št.
85/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
38. člen
(rok za ureditev evidenc trgovcev)
Ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve, najpozneje do 30. junija 2014 zagotovi
vzpostavitev in vzdrževanje centralizirane računalniško podprte zbirke
podatkov, ki bo omogočala vodenje evidenc iz spremenjenega 77. člena zakona.
Minister,
pristojen za notranje zadeve, najpozneje do 30. junija 2014 predpiše način
vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za
računalniško opremo iz četrtega odstavka 77. člena zakona.
Trgovci so dolžni informatizirane
evidence iz prejšnjega odstavka vzpostaviti do 31. decembra 2014.
39. člen
(rok za ureditev posesti zračnega orožja)
Posamezniki,
ki že posedujejo orožje iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična
energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju
cevi 200 m/s ali več, morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona
pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev priglasitvenega lista.
Pristojni
organ izda priglasitveni list iz prejšnjega odstavka, če pri posamezniku ne
obstajajo zadržki iz druge točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
40. člen
(rok za legalizacijo orožja)
Imetnik,
ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, sme v
treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za
pridobitev ustrezne orožne listine. Pristojni organ izda ustrezno orožno
listino po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05), razen orožnega lista,
pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje
pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju
(Uradni list RS, št. 23/05).
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka se orožnih listin ne izda za orožje kategorije
A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja in je orožje po določbah
Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05) dovoljeno zbirati ali muzejsko
zbirko.
Če orožne listine ni mogoče izdati,
se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje
kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
41. člen
(končna določba)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 14. 11. 2009)