zakon o orožju

ZAKON O OROŽJU - NEURADNO prečiščeno besedilo

POMEMBNO! Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Čeprav smo pripravi čistopisa posvetili vso pozornost in vanj vključili Zakon o orožju ZOro-1 (UL RS, št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000), ter oba zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju ZOro-1A (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004) in novelo ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09 z dne 30. 10. 2009), za njegovo pravilnost SK ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Namen zakona

Ta zakon ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.

Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in promet z orožjem med državami članicami Evropske unije v skladu z Direktivo 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja z dne 18. junija 1991 (UL L št. 256, z dne 13. septembra 1991, str. 51. Besedilo, kakor je bilo popravljeno v UL L 54, z dne 5. marca 1993, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 179, z dne 8. julija 2008, str. 5).

2. člen

Pojem orožja

Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:
    – da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost;
    – za lov;
    – za športno streljanje.

3. člen

Razvrstitev in kategorizacija orožja

Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije:

Kategorija A:

    1. eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
    2. avtomatsko strelno orožje;
    3. orožje, prikrito v druge predmete;
    4. strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;
    5. strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;
    6. vojaško orožje;
    7. eksplozivno orožje in njegovi deli;
    8. hladno orožje;
    9. posebna oprema za orožje;
    10. orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D;

11. orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;

12. izdelano novo orožje, ki nima predpisanih označb.

Kategorija B:

    1. polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orožje;
    2. enostrelno kratkocevno orožje s centralno udarno iglo;
    3. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;
    4. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za več kot tri naboje;
    5. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za največ tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv, oziroma ni gotovo, ali je orožje takšne konstrukcije, da ga je mogoče z običajnim orodjem predelati v več kot tristrelno orožje z enim polnjenjem;
    6. repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo dolžine do 60 centimetrov;
    7. polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju.

Kategorija C:

    1. repetirno dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v 6. točki kategorije B;
    2. dolgocevno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;
    3. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v točkah 4 do 7 kategorije B;
    4. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino nad 28 centimetrov.

Kategorija D:

    1. enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več gladkimi cevmi,
    2. plinsko orožje,
    3. reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja,
    4. možnarji,
    5. staro orožje,
    6. zračno orožje,
    7. orožje s tetivo,
    8. električni paralizatorji,
    9. razpršilci.

    Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:
    – iz kategorije A ~~in iz kategorije B 7. točka~~ v prepovedano orožje;
    – iz kategorije B, kategorije C in iz kategorije D 1. točka v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;
    – iz kategorije D 2. točka do vključno 5. točke in 6. točka, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več v dovoljeno orožje, ki ga je potrebno prijaviti;
    – iz kategorije D 6. točka do vključno 9. točke v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje.
    Za orožje se šteje tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
    Ne šteje se za orožje po tem zakonu:
    1. dekorativno orožje;
    2. imitacije orožja;
    3. orožje, ki je trajno onesposobljeno za uporabo s tehničnimi postopki, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, ki tudi imenuje komisijo za ugotavljanje trajne onesposobljenosti orožja, za to orožje se smiselno uporablja tretji odstavek 8. člena in 24. člen tega zakona;
    4. orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, kratkocevno orožje kalibra 6 mm za izstreljevanje pirotehničnih izdelkov in strelivo za takšne vrste orožja;
    5. strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.

4. člen

Opredelitev izrazov

    Posamezni izrazi, uporabljeni v prejšnjem členu, imajo v tem zakonu naslednji pomen:
    1. Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom niso dovoljeni, razen, če s tem zakonom ni drugače določeno.
    2. Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
    3. Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov.
    4. Dolgocevno strelno orožje je orožje, pri katerem je cev daljša od 30 centimetrov, ali njegova skupna dolžina presega 60 centimetrov.
    5. Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj.
    6. Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in katerega promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen.
    7. Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.
    8. Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.
    9. Enostrelno orožje je orožje brez nabojnika, ki se pred vsakim strelom napolni z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja v cevi ali pred cevjo.
    10. Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje.
    11. Strelivo s prebojnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.
    12. Strelivo z eksplozivnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.
    13. Strelivo z vnetljivim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.
    14. Strelivo z ekspanzijskim učinkom ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.
    15. Enovit naboj sestavlja: netilka, pogonski smodnik in izstrelek, ki jih združuje tulec.
    16. Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji.
    17. Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.
    18. Plinsko orožje so pištole in revolverji, ki izstreljujejo ali razpršujejo snovi v smeri cevi za onesposobitev posameznika.
    19. Staro orožje je strelno orožje, ki je izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.
    20. Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke, tonfe, teleskopske palice in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.
    21. Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.
    22. Orožje s tetivo so loki, samostreli, frače in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.
    23. Bistveni sestavni deli orožja so zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so, razvrščeni v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi.
    24. Posebna oprema za orožje vseh kategorij, so naprave za dušitev zvoka, cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno namestitvi dušilca ali vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), teleskopski namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov integralni del.

25. Sestavni deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik.

    26. Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika le ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja.
    27. Električni paralizatorji so ročne naprave, ki s pomočjo visoke električne napetosti človeka začasno onesposobijo.
    28. Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju.
    29. Možnarji so priprave za pokanje s črnim smodnikom.
    30. Dekorativno orožje so predmeti, ki so izdelani v dekorativne namene in jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
    31. Imitacija orožja so predmeti, ki so po zunanjem izgledu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

5. člen

Varnostno, lovsko in športno orožje

    Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.
    Lovsko orožje je strelno orožje, kategorij B, C in D, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu.
    Športno orožje je strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za šport.

6. člen

Uporaba predpisov o nevarnih snoveh

Za naprave, predmete in strelivo iz 4. člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.

7. člen

Pooblastilo

Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.

8. člen

Nošenje in prenos orožja

    Nošenje orožja po tem zakonu pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.
    Za nošenje orožja po tem zakonu se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih, oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin, če ni s tem zakonom drugače določeno.
    Za prenos orožja po tem zakonu se šteje, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.
    Posameznik sme nositi orožje, če ima pri sebi orožni list, oziroma ga sme prenašati, če ima pri sebi ustrezno drugo orožno listino in listino o istovetnosti, ki jo je izdal državni organ in je opremljena s fotografijo.
    Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje oziroma posest orožja.

8.a člen
Pristojnost

Orožne listine in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče ali sedež (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Dovoljenja za promet z orožjem, za uvoz, izvoz, tranzit iz tretjih držav ali v tretje države in prenos tega orožja med državami članicami Evropske unije z namenom prometa ter za dejavnost strelišč izdaja na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

9. člen

Orožje državnih organov

Določbe tega zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.

II. OROŽNE LISTINE

10. člen

Vrste orožnih listin

    Orožne listine po tem zakonu so:
    – dovoljenje za nabavo orožja;
    – dovoljenje za nabavo streliva;
    – orožni list;
    – dovoljenje za posest orožja;
    – orožni posestni list;
    – pooblastilo za nošenje orožja;
    – pooblastilo za prenos orožja;
    – dovoljenje za zbiranje orožja;
    – priglasitveni list.
    Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.

11. člen

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin

    Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.
    Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.
    Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.
    Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo uporabo v lovišču ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo.

    Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.
    Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
    Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
    Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.
    Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.
    Orožne listine se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Obrazec orožnega lista in obrazec vloge za izdajo orožnega lista izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve.
    Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista, pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke 14. člena tega zakona.

III. POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN

~~12. člen~~ (črtan, ZOro-1B)

13. člen

Vloga

Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.

14. člen

Pogoji za izdajo orožne listine posamezniku

    Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorij B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena.
    Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
    1. da je dopolnil 18 let;
    2. da ni zadržkov javnega reda;
    3. da je zanesljiv;
    4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
    5. da ima opravljen zdravniški pregled;
    6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
    Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
    Pristojni organ izda posamezniku, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja za lovsko ali športno orožje, istovrstno orožno listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali športnega orožja, pri čemer se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
    Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
    Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
    Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona.
    Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2. do 5. točke kategorije D priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.

15. člen

Zadržki javnega reda

    Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona):
    – če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
    – če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
    Če zoper posameznika iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem postopku.

16. člen

Zanesljivost

    Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja.
    Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če:
    – je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;
    – mu je bila odvzeta poslovna sposobnost;
    – je odvisen od alkohola ali mamil;
    – okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.

17. člen

Upravičen razlog za izdajo orožne listine

    Posameznik ima upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če:
    – dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
    – predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
    – predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
    – predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
    Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.

18. člen

Zdravniški pregled

    Posameznik opravi zdravniški pregled (5. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja.
    Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.
    Zdravniško spričevalo velja eno leto.
    Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik.
    Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval. Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.

19. člen

Preizkus znanja o ravnanju z orožjem

    Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu.
    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa ter določi izvajalce usposabljanja.
    Stroške preizkusa plača posameznik.
    Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, član lovske družine in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.

20. člen

Predložitev dokazil

Posameznik mora pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne listine.

21. člen

Pogoji za izdajo orožne listine gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam

Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva ali orožni posestni list lahko izda pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 1. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več ter se ukvarjajo s filmsko, gledališko, muzejsko dejavnostjo, s športnim streljanjem, lovstvom, gojitvijo divjadi ali z izvajanjem usposabljanja za varno ravnanje z orožjem.

Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij B, C in iz 1. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

IV. RAVNANJE Z OROŽJEM

22. člen

Splošno pravilo

Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.

23. člen

Pravila nošenja orožja

    Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
    Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi.
    Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati.
    Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati.
    Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.
    Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe.

24. člen

Prepoved nošenja in prenašanja orožja

    Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo.
    Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.
    Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.

25. člen

Hramba orožja – posameznik

Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi.
Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

Posameznik, ki zbira orožje in v zbirki poseduje tudi orožje iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri kako hrani orožje. Minister, pristojen za notranje zadeve predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.
Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.

26. člen

Hramba orožja – druge osebe

    Pravne osebe in podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma sefih. Orožje in strelivo se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik svoj sedež.
    Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v roku osmih dni po nastali spremembi obveščen pristojni organ.
    Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje in vpogled v evidence.

27. člen

Oddaja orožja v hrambo

Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

28. člen

Zbiranje orožja

    Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in D. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje ter hladno orožje iz kategorije A.
    Orožje kategorije A iz prejšnjega odstavka je dovoljeno zbirati le, če se da na podlagi znanih dejstev ugotoviti, da se ne izdeluje več in da ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, ali če je trajno onesposobljeno.
    Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za orožje.
    Orožje in strelivo kategorije A iz prvega in tretjega odstavka tega člena je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa.
    Orožje kategorije A, za katerega je ugotovljeno, da se ne izdeluje več in ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, in strelivo za takšno orožje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom promet, nabava in posest pod pogoji tega zakona dovoljena. Izpolnjevanje pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Uvrstitev orožja na seznam lahko predlaga vsak, ki ima za to pravni interes. Seznam in njegove dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.

Osebe, ki na podlagi orožne listine posedujejo orožje in strelivo kategorije A, lahko tako orožje odsvojijo osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Po odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.

29. člen

Muzeji

Ne glede na določbe prvega odstavka 28. člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati, posedovati in razstavljati vsa orožja iz kategorije A.
V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.

30. člen

Izdaja predpisov

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega zakona.

31. člen

Sprememba osebnega imena, prebivališča, firme
ali sedeža

Oseba, ki ima orožno listino in spremeni prebivališče ali sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.

Oseba mora v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino in zaprositi za novo listino, če:

1. spremeni osebno ime, ime firme ali pravne osebe;

2. spremeni prebivališče ali sedež, vpis spremembe prebivališča ali sedeža pa ni možen;

3. fotografija v orožnem listu ali evropski orožni prepustnici ne kaže več imetnikove prave podobe;

4. je poškodovana ali obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.

32. člen

Popravilo in predelava orožja

Kdor da popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse nastale spremembe.

33. člen

Pogrešitev orožja ali orožnih listin

Kdor pogreši orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.

34. člen

Najdba orožja ali streliva

    Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.
    Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja.
    Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v skladu z 61. členom tega zakona.
    Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

V. PROMET Z OROŽJEM

35. člen

Splošna določba in pomen izrazov

    Promet z orožjem po tem zakonu pomeni proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino, menjavo, posojanje, darovanje in dedovanje orožja, streliva in delov orožja, pri čemer imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
    1. Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega orožja ali delov orožja.
    2. Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list.
    3. Popravilo orožja pomeni odstranjevanje napak, zamenjavo ali vgraditev originalnih delov orožja.
    4. Predelava orožja pomeni skrajševanje ali podaljševanje orožja, spremembo kalibra orožja, zamenjavo ali vgraditev delov orožja in drugo spreminjanje orožja, ki vpliva na njegovo delovanje in tehnične lastnosti.
    5. Trgovina z orožjem pomeni nakup orožja, streliva in delov orožja za nadaljnjo prodajo na debelo in drobno, posredovanje pri nakupu in prodaji, njihovo skladiščenje in hrambo.
    6. Menjava orožja pomeni, da se vsak pogodbenik zavezuje, da bo svojemu sopogodbeniku izročil orožje iste vrste, tako, da bo ta na njem pridobil lastninsko pravico.
    7. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest za določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino.
    8. Darovanje orožja pomeni izročitev orožja drugi osebi v last ali posest brez plačila ali drugega nadomestila, na podlagi darilnega dokumenta.
    9. Dedovanje orožja pomeni pridobitev lastninske pravice na orožju, strelivu in delih orožja po predpisih o dedovanju,

10. Nedovoljena proizvodnja orožja pomeni proizvodnjo ali sestavljanje orožja, njegovih delov in streliva brez ustreznega dovoljenja, ali je pri tem uporabljen kateri koli del orožja, ki je bil pred tem vključen v nedovoljeno trgovino, ali proizvedeno orožje nima predpisanih označb.

11. Nedovoljena trgovina pomeni nakup, prodajo, dobavo, prevoz ali prenos orožja, njegovih delov ali streliva z območja ene države članice Evropske unije ali preko njenega območja na območje druge države članice Evropske unije, če ena izmed teh držav tega ne dovoli ter uvoz ali izvoz iz tretjih ali v tretje države brez ustreznega dovoljenja, ali če orožje ni ustrezno označeno.".

36. člen

Pogoji za promet z orožjem

S prometom z orožjem, razen pod točko 7., 8. in 9. iz prejšnjega člena tega zakona, se lahko ukvarjajo gospodarske družbe in podjetniki, ki izpolnjujejo splošne pogoje za poslovanje gospodarske družbe in posebne pogoje po tem zakonu (v nadaljevanju: trgovec).

37. člen

Osebni pogoji

    Odgovorna oseba trgovca in pri njem zaposleni posamezniki, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
    – da so državljani Republike Slovenije;
    – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
    O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.
    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
    Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
    Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

38. člen

Tehnični pogoji

Prostori, namenjeni za promet z orožjem, morajo biti tehnično varovani, tako da je onemogočen dostop nepooblaščenih oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov oziroma prostorov, v katerih se izvajajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka.

39. člen

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti

    Trgovec lahko prične opravljati svojo dejavnost, ko dobi dovoljenje ministra, pristojnega za notranje zadeve.
    Trgovec mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva.
    Če trgovec spremeni svojo dejavnost, mora pridobiti novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

40. člen

Posebne dolžnosti trgovca

    Razen orožja iz 4. in 5. točke kategorije D, sme trgovec dajati v promet na novo izdelano orožje strelivo in bistvene dele orožja, ki so preizkušeni, žigosani in označeni po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Šteje se, da je orožje ali bistveni del orožja označen, če je iz oznake razvidno ime proizvajalca, država ali kraj proizvodnje, serijska številka in leto proizvodnje ali če je pri strelivu vsaka posamezna osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva. Podrobnejše predpise o označevanju orožja predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
    Orožje, strelivo in deli orožja se lahko prodajo le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, streliva in delov orožja. Prav tako se lahko sprejme v hrambo le orožje, za katero je izdana ustrezna orožna listina.
    Ne glede na določila prejšnjega odstavka sme trgovec prodati do dva kosa orožja iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več:
    – imetniku orožnega lista, dovoljenja za posest, pooblastila za nošenje orožja in dovoljenja za zbiranje orožja;
    – osebam, ki v skladu z 69. členom tega zakona posedujejo dovoljenje za iznos orožja.
    V vseh primerih sme trgovec prodati orožje iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več le posamezniku, ki je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Orožje sme izročiti posamezniku, ko mu ta na vpogled predloži javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ in predloži dokazila, da ne obstajajo zadržki iz 15. člena tega zakona ter dokazilo, da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu z 19. členom tega zakona.
    Osebi, mlajši od 21 let, sme trgovec prodati orožje iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več le na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s 14. členom tega zakona.
    O prodanem orožju kategorij B, C in 1. točke kategorije D ter drugem orožju mora trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več pa izda priglasitveni list in o tem takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec stalno prebivališče. Obliko in vsebino potrdil ter način obveščanja pristojnega organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

40.a člen
Izjema pri proizvodnji streliva
Trgovec, ki ima dovoljenje za dejavnost proizvodnje streliva sme izdelovati in dajati v promet tudi strelivo, ki ni preizkušeno in označeno po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva, pod pogojem, da ga proizvaja v manjših serijah do največ 1000 kosov, za znanega kupca in da se takšno strelivo v večjih serijah ne proizvaja več.

41. člen

Odvzem dovoljenja

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame dovoljenje, če trgovec ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.
    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje trgovcu, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 39. člena ter 40. in 77. člena tega zakona.
    Po pravnomočnosti odločbe mora trgovec v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

42. člen

Odsvojitev orožja

    Kdor ima v posesti orožje in strelivo kategorij B, C in 1. točke D kategorije po določbah tega zakona, ju lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva.
    Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več po določbah tega zakona, ga lahko odsvoji le preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem.
    O odsvojitvi orožja mora oseba v roku osmih dni obvestiti pristojni organ in mu izročiti orožno listino.

43. člen

Prenehanje razlogov za posest orožja

Pravne osebe in podjetniki, ki imajo v posesti orožje po 21. členu tega zakona, pa je razlog za posest prenehal, morajo najkasneje v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ ter najkasneje v roku treh mesecev orožje prodati, v nasprotnem primeru ravna pristojni organ v skladu z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.

44. člen

Posojanje orožja

    Posameznik sme orožje posoditi samo posamezniku, ki ima orožni list za vrsto orožja, ki se posoja.
    Varnostnega orožja se ne sme posojati.
    Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, lahko iz svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in osebam, ki se ukvarjajo s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to dovoljenje pristojnega organa.
    Strelske organizacije lahko zaupajo orožje v uporabo le svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz 3., 4., 6. ali 8. alinee 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja.
    Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom.
    Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi.
    Obliko in vsebino posebnega potrdila iz četrtega in šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

45. člen

Souporaba orožja

Na podlagi pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orožje izda orožni list največ trem posameznikom.
Souporaba varnostnega orožja je prepovedana.

46. člen

Dedovanje

    V primeru smrti lastnika orožja mora dedič ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri katerem se nahaja zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne listine pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo.
    Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi ali odsvoji v skladu z določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči pristojnemu organu v uničenje.
    Če dedič ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena, odvzame pristojni organ orožje z odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona.
    V postopku izdaje dovoljenja za posest orožja, dokazuje dedič izpolnjevanje pogoja znanja o ravnanju z orožjem s potrdilom o obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu usposabljanja iz 19. člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali nabavljati streliva. Ta prepoved se vpiše v orožno listino.

47. člen

Nabava streliva

    Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje.
    Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje za nabavo streliva posamezniku, ki ima orožno listino za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva.
    Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko nabavlja to strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega lista za to orožje.

48. člen

Drugo orožje iz kategorije D

    Polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja nabavljajo in imajo v posesti orožje iz 6. točke, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s do 9. točke kategorije D.
    Staro orožje in možnarji se lahko uporabljajo za kulturne in druge prireditve, prepovedano pa jih je uporabljati kot orožje in za njih nabavljati ali pripravljati strelivo.
    Če pristojni organ ali trgovec ne moreta ugotoviti letnice izdelave orožja, ga na stroške stranke pošlje v strokovno mnenje komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

49. člen

Orožje za omamljanje živali

Ne glede na določbo 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega zakona lahko orožje in strelivo za omamljanje živali nabavljajo in imajo v posesti, na podlagi dovoljenja za nabavo, le osebe, ki ga potrebujejo za opravljanje te dejavnosti.
Za promet z orožjem in strelivom za omamljanje živali se smiselno uporabljajo določbe 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41. in prvega odstavka 42. člena tega zakona.

VI. CIVILNA STRELIŠČA

50. člen

Pojem

Strelišče po tem zakonu (civilno strelišče) je objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja.
Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva.

Določbe tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču.
Določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih.

51. člen

Dovoljenje

    Pravna oseba in podjetnik (v nadaljevanju: upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
    Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom.
    Če upravljalec strelišča spremeni svojo dejavnost, se izda novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

52. člen

Pogoji za izdajo dovoljenja

Dovoljenje iz prejšnjega člena tega zakona se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za poslovanje, če strelišče izpolnjuje pogoje po predpisih o gradnji objektov in posebne pogoje po tem zakonu.

53. člen

Osebni pogoji

    Odgovorna oseba pravne osebe in podjetnik iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni posamezniki, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
    – da so državljani Republike Slovenije;
    – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
    O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom, pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.
    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
    Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.
    Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

54. člen

Tehnični pogoji

Prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb.
Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča.

55. člen

Odgovornost za škodo in zavarovanje za odgovornost

    Upravljalec strelišča je odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča.
    Upravljalec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem zakonu. Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.
    Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora upravljalec strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za notranje zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu.

56. člen

Izvajanje streljanja

    Na strelišču lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, z orožjem iz 2. in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje priglasitveni list.
    Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca strelišča ali pooblaščenega delavca strelišča.
    Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, smejo polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno, mladoletni člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali odgovornih oseb strelišča.
    Upravljalec strelišča ali pooblaščeni delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja.
    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.

57. člen

Odvzem dovoljenja

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če upravljalec ali strelišče ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.
    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona.
    Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec strelišča v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

VII. ODVZEM OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN

58. člen

Odvzem orožja

    Pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona.
    Pristojni organ lahko odvzame orožje in orožne listine osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona.
    Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

59. člen

Izjema

    Lovska ali strelska organizacija mora v 30 dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v organizaciji.
    Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko ali športno orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko ali strelsko organizacijo.
    Na prošnjo posameznika iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja. Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski organizaciji, ker ni opravil lovskega izpita.

60. člen

Vrnitev orožja

    Pristojni organ vrne orožje in orožne listine, če:
    – posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo iz 18. člena tega zakona;
    – pravna oseba ali podjetnik v roku treh mesecev izpolni pogoj iz 21. člena tega zakona.

61. člen

Ravnanje z odvzetim orožjem

    Pristojni organ po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika, da v treh mesecih najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem roku ne najde kupca, pristojni organ izroči odvzeto orožje in strelivo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda.
    Za prodano orožje pripada lastniku dosežena cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma streliva.
    Če trgovec orožja v šestih mesecih ne proda, ga mora v osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti lastnika. Na lastnikove stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga izroči ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
    Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje posebno komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem in strelivom.
    Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati, lastniku orožja ne pripada odškodnina.

VIII. ZASEG OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN

62. člen

Zaseg orožja

    Brez predhodne odločbe pristojnega organa policist na kraju samem zaseže:
    – prepovedano orožje;
    – orožje, za katero oseba nima orožne listine;
    – orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje;
    – orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona.

63. člen

Začasen zaseg

Policist lahko brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega zakona.
Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če pristojni organ v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po tem zakonu, ga vrne lastniku.

64. člen

    Postopek z zaseženim orožjem, strelivom in orožnimi listinami
    Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
    Zasežene orožne listine se izročijo pristojnemu organu oziroma se ga o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je izdana orožna listina.
    Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko uniči, ali podari v javno korist, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
    Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.
    Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku izrečena stranska sankcija odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni organ osebi tudi orožno listino.

IX. TUJCI

65. člen

Splošna določba

Tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za čas najmanj enega leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave, posesti in nošenja orožja izenačen z državljani Republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

66. člen

Uporaba predpisov o nadzoru državne meje

Za vnos in iznos orožja preko državne meje se uporabljajo predpisi o nadzoru državne meje, kolikor ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.

67. člen

Vnos orožja iz Evropske unije

Posamezniki, ki prebivajo v eni izmed držav članic Evropske unije, smejo vnesti orožje v Republiko Slovenijo, če ga imajo registriranega v evropski orožni prepustnici, njegov vnos pa je predhodno dovolilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Dovoljenje se izda za dobo enega leta in se vpiše v evropsko orožno prepustnico. Dovoljenje se lahko podaljša, in sicer za eno leto.

Dovoljenja se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.

Dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebujejo lovci za enega ali več kosov orožja kategorije C in D in streliva zanj, športni strelci za enega ali več kosov športnega orožja kategorije B, C in D in streliva zanj, če je to orožje registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja lovsko ali športno udejstvovanje ali tekmovanje.

68. člen

Izdaja evropske orožne prepustnice

Na zahtevo posameznika, ki prebiva na območju Republike Slovenije, izda pristojni organ evropsko orožno prepustnico pod pogojem, da za zaprošeno orožje že ima orožno listino za posest ali nošenje iz 10. člena tega zakona. Evropska orožna prepustnica se izda z veljavnostjo petih let.

69. člen

Iznos orožja

    Na vlogo posameznika izda pristojni organ dovoljenje za iznos orožja iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima posameznik ustrezno orožno listino po tem zakonu in če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno.
    Na vlogo trgovca izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. To dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja mora stranka zaprositi za prevozno dovoljenje.
    Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.
    Obrazec dovoljenja za iznos orožja in prevoznega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

69. a člen

Nabava in vnos orožja

Posamezniki, ki prebivajo ali imajo svoj sedež na območju Republike Slovenije, smejo nabaviti orožje iz kategorije A, določeno v drugem odstavku 28. člena tega zakona, kategorije B, C in D ali strelivo v eni izmed držav članic Evropske unije in ga vnesti v Republiko Slovenijo na podlagi dovoljenja za nabavo orožja ali streliva v državi članici Evropske unije in po predhodni privolitvi pristojnega organa.

Za vnos orožja iz prejšnjega odstavka v Republiko Slovenijo iz držav članic Evropske unije med trgovci iz 36. člena tega zakona je potrebna predhodna privolitev ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Privolitev iz prvega in drugega odstavka ni potrebna za orožje in strelivo, za kateri minister, pristojen za notranje zadeve, določi, da se lahko nabavita in vneseta brez privolitve.

70. člen

Predhodna privolitev

Minister, pristojen za notranje zadeve, je pooblaščen, da določi, katero orožje se sme vnesti ali iznesti brez predhodne privolitve.

71. člen

Predložitev dokumentacije

Tujec in odgovorna oseba pravne osebe s sedežem v drugi državi Evropske unije mora na zahtevo policista, pristojnega organa in mejnih organov predložiti listine, s katerimi dokazuje svojo pravico do vnosa, nošenja in iznosa orožja.

IX.a PRENOS, VNOS IN IZNOS OROŽJA ALI STRELIVA ČEZ DRŽAVNO MEJO

71.a člen

Prenos orožja čez državno mejo

Posamezniki smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v posesti.
Posamezniki smejo prenašati orožje ali strelivo čez državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.

71.b člen

Pogoji za prenos orožja čez državno mejo

    Tujci in državljani članic Evropske unije s prebivališčem izven Evropske unije, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko prenašajo orožje ali strelivo čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orožja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da oseba:
    1. predloži veljavno orožno listino, ki jo je izdal organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za orožje v matični državi ne potrebuje orožne listine,
    2. izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali streliva,
    3. predloži soglasje za prenos orožja preko ozemlja držav članic Evropske unije.
    Če za lovsko ali športno orožje oziroma strelivo iz prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega organa, ga lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.

71.c člen

Priglasitev orožja in streliva

    Posamezniki morajo orožje in strelivo ob prestopu državne meje takoj priglasiti organu, ki opravlja mejno kontrolo. Ni pa potrebno priglasiti orožja iz 6 točke kategorije D pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manj kot 200 m/s in orožja iz 7., 8. in 9. točke kategorije D.
    Če posamezniki ne priglasijo orožja ali streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se orožje, strelivo in listine zasežejo.
    Orožje in strelivo se do konca postopka o prekršku ali kazenskega postopka hrani pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzete listine pa se odstopi organu, ki je listino izdal, oziroma tujemu predstavništvu v Republiki Sloveniji.

71.d člen

Vnos in iznos orožja ali streliva

    Organ, ki opravlja mejno kontrolo, potrdi vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi dovoljenja za nabavo in o tem obvesti pristojni organ, ki je dovoljenje izdal.
    Trgovec, ki je pooblaščen za promet z orožjem ali strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja za nabavo v navzočnosti organa, ki opravlja mejno kontrolo.
    Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem prehodu priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa dovoljenja pristojnega organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino zaseže in na lastnikove stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Lastnik lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni organ za ustrezno dovoljenje za nabavo in vnos orožja.
    Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za nabavo in vnos orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba, pristojni organ ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom tega zakona.
    Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju članic Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo, dovoli vnos in tranzit na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po predpisih države, kjer prebivajo ali imajo sedež potrebno dovoljenje, preko državne meje, če osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva, izdano od pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne kontrole o vnosu orožja ali streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

71.e člen

Promet z orožjem čez državno mejo

    Državni organi, podjetja in druge organizacije ter tuji prevozniki smejo opravljati uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo.
    Državni organi smejo za lastne potrebe uvoziti posebno opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za obrambo.
    Za uvoz izvoz in tranzit streliva se uporabljajo določbe zakona o eksplozivih.
    Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit orožja mora vsebovati:
    – ime in sedež pravne osebe ali podjetnika,
    – matično številko pravne osebe ali podjetnika,
    – količino orožja,
    – ime, znamko, oznako in kaliber orožja,
    – ime proizvajalca orožja,
    – kategorizacijo orožja skladu s 3. členom tega zakona,
    – ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja ter ime in naslov kupca ali prejemnika,
    – namen uvoza oziroma izvoza,
    – način prevoza,
    – čas uvoza, izvoza ali tranzita,
    – vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter prevozno pot,
    – uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v katero se orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka.
    Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo orožje vnesti oziroma iznesti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju, ob prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in mu predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja.

71.f člen

Orožje članov tujih misij in konzulatov

    Člani tujih misij, konzulatov in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji uživajo diplomatsko imuniteto in imajo veljavno orožno listino, izdano od pristojnega organa države katere državljani so, lahko ob pogoju vzajemnosti vnesejo športno in lovsko orožje in ga v skladu z določbami tega zakona posedujejo oziroma prenašajo ali nosijo na ozemlju Republike Slovenije.
    Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko ob pogoju vzajemnosti nabavljajo in vnašajo orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo, preko državne meje na podlagi izdanega dovoljenja za nabavo orožja ali streliva.
    Orožje iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo osebe pri vnosu priglasiti organu mejne kontrole in v roku osem dni po vnosu v Republiko Slovenijo pridobiti ustrezno orožno listino.
    Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, izda navodilo o načinu in vrsti izdajanja orožnih listin članom tujih misij in konzulatov.
    Določbe tega člena ne veljajo za častne konzularne funkcionarje.

71.g člen

Hramba vnesenega lovskega orožja ali streliva

Posameznik, ki po določbah tega zakona vnese lovsko orožje in strelivo zanj na ozemlje Republike Slovenije, lahko do tri kose orožja odda za dobo največ 6 mesecev v hrambo osebi, ki ima stalno bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za hrambo takega orožja. Pred izročitvijo orožja ali streliva v hrambo mora posameznik to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

71.h člen

Uporaba carinskih predpisov

Priglasitev orožja organom mejne kontrole ne izključuje prijave orožja carinskim organom in uporabe carinskih predpisov.

X. EVIDENCE

72. člen

Splošno določilo

    Zaradi zagotovitve podatkov o imetnikih orožja in pregleda nad stanjem orožja morajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pristojni organ in osebe voditi evidenco o orožju in orožnih listinah, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
    Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih oseb, ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljalci.
    Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ iz prejšnjega odstavka nista o tem dolžna obvestiti osebe, na katero se ti podatki nanašajo.
    Gospodarske družbe in podjetniki zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo. Pri tem imajo pravico, da preverijo istovetnost posameznika z vpogledom v dokument, ki dokazuje njegovo istovetnost.
    V skladu s tem zakonom lahko osebne podatke iz evidenc o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija in pristojni organ pri izvrševanju z zakonom določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki zbirajo in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo zakonsko podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno pogodbo.

73. člen

Skupne določbe

Evidence o orožju in orožnih listinah vsebujejo podatke, ki se nanašajo na:
    – osebo,
    – orožje,
    – listine.

    Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so:
    1. priimek in ime;
    2. EMŠO oziroma EMŠT ali rojstni datum, če ta ni določena;
    3. rojstni kraj;
    4. stalno oziroma začasno prebivališče;
    5. državljanstvo;
    6. vrsta, številka, datum izdaje, veljavnost orožne listine in ime organa, ki jo je izdal;
    7. podatki o spremembah (vrsta, datum).

    Podatki, ki se nanašajo na pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, so:
    1. enotna identifikacijska številka;
    2. firma oziroma ime;
    3. sedež in naslov;
    4. dejavnost;
    5. datum začetka dejavnosti oziroma izdaje dovoljenja;
    6. ime in priimek zastopnika oziroma odgovorne osebe;
    7. podatki o spremembah (vrsta, datum);
    8. podatki o vpisu (organ, datum, zaporedna številka).

    Podatki, ki se nanašajo na orožje, so:
    1. vrsta,
    2. znamka in tip,
    3. kaliber,
    4. tovarniška številka,
    5. količina,
    6. status orožja,
    7. datum prejema, datum prodaje,
    8. številka knjigovodske listine,
    9. datum izdelave, popravila, predelave,
    10. način pridobitve.
    Podatki, ki se nanašajo na orožne listine, so podatki o vrsti in številu izdanih orožnih listin.

74. člen

Evidence ministrstva

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve vodi:
    – centralno evidenco izdanih orožnih listin,
    – evidenco izdanih dovoljenj trgovcem,
    – evidenco izdanih dovoljenj upravljalcem strelišč,
    – evidenco izdanih dovoljenj za prenos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja za trgovca.
    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo.
    Centralna evidenca izdanih orožnih listin je zbir evidenc izdanih orožnih listin, ki jih vodijo pristojni organi.

75. člen

Evidence pristojnega organa

    Pristojni organ vodi:
    – evidenco o izdanih orožnih listinah,
    – evidenco o izdanih orožnih listinah na podlagi mednarodnih pogodb,
    – evidenco o odvzetem, zaseženem, izgubljenem in najdenem orožju in orožnih listinah,
    – evidenco izdanih dovoljenj za iznos in vnos orožja posameznika.
    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo.
    Pristojni organ vodi evidence iz tega člena na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

76. člen

Evidence oseb

    Gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe, osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja ter strelske in lovske organizacije vodijo:
    – evidenco o nabavljenem orožju,
    – evidenco o orožju in strelivu, danem v uporabo,
    – evidenco o uporabljenem strelivu,
    – evidenco izdanih potrdil.
    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju.

77. člen

Evidence trgovca z orožjem in upravljalca strelišča

    Trgovec z orožjem vodi:
    – evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju,
    – evidenco o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo,
    – evidenco o skladiščenju in hrambi orožja,
    – evidenco o prodaji orožja na debelo in drobno,
    – evidenco o izdanih priglasitvenih listih in potrdilih.
    Upravljalec strelišča vodi:
    – evidenco o izvajanju streljanja,
    – evidenco o prepustitvi orožja v uporabo,
    – evidenco o oskrbi s strelivom,
    – evidenco o hrambi orožja.
    Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo podatke o osebi in orožju.

Trgovci z orožjem morajo posredovati podatke iz evidenc iz prvega odstavka tega člena v centralno zbirko podatkov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za računalniško opremo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka.".

78. člen
Čas hrambe
Evidence iz prve alineje prvega odstavka 74. člena, evidence iz prve in druge alineje prvega odstavka 75. člena in evidence iz prvega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 20 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.

Evidence iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. člena, evidence iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 75. člena, evidence iz 76. člena in evidence iz drugega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 10 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.

Po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega člena se podatki arhivirajo.

Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodijo kot centralna računalniško podprta zbirka podatkov.

79. člen

Pooblastilo

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način in obliko vodenja evidenc o orožju in orožnih listinah.

XI. ~~INŠPEKCIJSKI~~ NADZOR

80. člen
Pristojnost
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča, opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).

Nadzor nad izvajanjem določb 3., 4., 8., 10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 37., 42., 44., 45., 47., 48., 49., 53., 67., 68., 69., 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d, 71.e in 71.g člena tega zakona opravlja policija, nad določbami 67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d in 71.e člena tega zakona pa tudi carina, vsak v skladu s svojimi pooblastili.

V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor uslužbenci in uslužbenke s posebnimi pooblastili, to so inšpektorji in inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).

Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Za izvajanje svojih nalog lahko inšpektor zahteva pomoč policije, carine in drugih inšpekcijskih organov.

Inšpektor opravlja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona tako, da pri pravnih osebah in podjetnikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča:

– preverja statusne zadeve;

– preverja izpolnjevanje splošnih pogojev za posest ali promet z orožjem oziroma dejavnost strelišča po tem zakonu;

– preverja ustreznost poslovnih prostorov, namenjenih za promet z orožjem;

– preverja ustreznost skladišč orožja in streliva ter prostore, kjer je shranjeno orožje in strelivo;

– ugotavlja istovetnost odgovornih oseb in oseb, ki delajo neposredna dela z orožjem ter preverja, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, predpisane s tem zakonom;

– opravi pregled predpisanih evidenc in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na orožje in strelivo, na kupce orožja in streliva ter na osebe, ki jim je bilo orožje zaupano;

– pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili.

~~80.a člen~~ (črtan, ZOro-1B)

80.b člen

Inšpekcijski ukrepi

    Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
    – začasno prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z orožjem oziroma dejavnosti strelišča za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;
    – prepovedati, da opravlja neposredno delo z orožjem oseba, ki ne izpolnjuje pogojev predpisanih s tem zakonom;
    – napotiti odgovorno osebo ali delavca, ki opravlja neposredna dela z orožjem na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem;
    – predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin, dovoljenja za promet z orožjem oziroma dejavnost strelišča;
    Zoper odločbo inšpektorja iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka je v osmih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.

XII. KAZENSKE DOLOČBE

81. člen

    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
    1. prenaša orožje v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena;
    2. nosi ali prenaša orožje brez orožne listine (četrti odstavek 8. člena);
    3. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti odstavek 8. člena);
    4. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);
    5. nosi orožje v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);
    6. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen);
    7. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (25. člen);
    8. orožja ne odda v hrambo ali ki tega v roku ne priglasi pristojnemu organu (27. člen);
    9. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen);
    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena);
    11. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);
    12. souporablja orožje v nasprotju s pravilom o souporabi orožja (drugi odstavek 45. člena);
    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);
    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
    15. vnaša orožje v nasprotju s 67. členom;
    16. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
    17. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);
    18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predpisan čas (76. in 78. člen);
    19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);
    20. nosi ali prenaša onesposobljeno orožje v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
    21. nosi orožje po preteku veljavnosti orožnega lista (tretji odstavek 11. člena);
    22. nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira oziroma poseduje ali nabavlja strelivo za orožje, za katero ga ne sme posedovati ali nabavljati (tretji odstavek 28. člena in četrti odstavek 14. člena);
    23. na zahtevo organa, ki je pristojen za nadzorstvo ne pokaže potrdila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 37. in 53. člena);
    24. prenaša preko državne meje orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno nabavljati, imeti v posesti ali nositi (prvi odstavek 71.a člena);
    25. ne prenaša orožje ali streliva preko mednarodnega mejnega prehoda (drugi odstavek 71.a člena);
    26. ob prestopu državne meje orožja ali streliva ne priglasi organu, ki opravlja mejno kontrolo (prvi odstavek 71.c člena);
    27. ne priglasi pristojnemu organu hrambo orožja in streliva (71.g člen);
    28. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);

    29. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).
    Za prekrške iz 4., 6., 10., 11., 13., 14., 15., 19., 24. in 26. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
    Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
    1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča (31. člen);
    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);
    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);
    5. v roku ne obvesti pristojnega organa o odsvojitvi ali mu ne izroči orožne listine (tretji odstavek 42. člena);
    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;
    7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).

81.a člen

Z globo 3.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki nosi orožje kategorije A, B, C in 1. točke kategorije D, za katerega ne poseduje ustrezne orožne listine (10. člen).

Za prekršek iz prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ni storilčeva last.".

82. člen
Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:

    1. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);
    2. ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v osmih dneh (šesti odstavek 11. člena);
    3. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);
    4. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen);
    5. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen);
    6. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen);
    7. razstavlja orožje tako, da je možna odtujitev (drugi odstavek 29. člena);
    8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena);
    9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca (40. člen);
    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena);
    11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
    12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);
    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);
    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
    15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 51. člena);
    16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom;
    17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
    18. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);
    19. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (76., 77. in 78. člen);
    20. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);
    21. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
    22. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena);
    23. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);

24. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).

    Za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 13., 20. in 22. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
    Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
    1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);
    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);
    5. ne obvesti ministrstva pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51. člena);
    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;
    7. v roku ne prijavi prenehanja članstva (prvi odstavek 59. člena);
    8. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena);
    9. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
    10. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi odstavek 39. in 51. člena);
    11. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena).
    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

83. člen

    Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:
    1. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti odstavek 8. člena);
    2. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);
    3. vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v 8 dneh (šesti odstavek 11. člena);
    4. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);
    5. ne upošteva prepovedi nošenja orožja (24. člen);
    6. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen);
    7. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen);
    8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena);
    9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca (40. člen);
    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več preko trgovca, ki je po zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena);
    11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);
    12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);
    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);
    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;
    15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 51. člena);
    16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom;
    17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;
    18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (76., 77. in 78. člen);
    19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);
    20. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena;
    21. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena);
    22. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena);
    23. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi odstavek 39. in 51. člena);
    24. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena);
    25. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);

26. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).

Za prekrške iz 2., 4., 5., 6., 7., 8., 13., 19. in 21. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.
Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:

   1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);
    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);
    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);
    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);
    5. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51. člena);
    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;
    7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).
    Za prekrška iz 4. in 6. točke prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva.
    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, zaposlena pri podjetniku, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

83.a člen
Pristojnost za odločanje o prekrških
Za odločanje o prekrških iz 81. in 81.a člena tega zakona je pristojna policija, za prekrške iz 23. točke prvega ter 1. in 7. točke tretjega odstavka 81. člena tega zakona pa je za odločanje o prekrških pristojen tudi inšpektorat. Za odločanje o prekrških iz 82. in 83. člena tega zakona je pristojen inšpektorat, za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6., 18., 20., 21. in 22. točke prvega odstavka in 3., 4., 6., 9. in 11. točke tretjega odstavka 82. člena ter za prekrške iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 19., 20., 21., 22. in 24. točke prvega odstavka in 3., 4. in 6. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona pa je za odločanje o prekrških pristojna tudi policija. Za odločanje o prekrških iz 15., 16., 17., 24. in 25. točke prvega odstavka 81. člena, 17., 18. in 22. točke prvega odstavka in 11. točke tretjega odstavka 82. člena ter 17., 21. in 24. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona je pristojna tudi carina.

Za prekrške iz 81., 81.a., 82. in 83. člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe določene s tem zakonom.

Zakon o orožju – ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

84. člen

Zamenjava listin za posest oziroma nošenje orožja
in pridobitev orožnih listin

    Imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in št. 44/90), morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu.
    Listine, ki so bile izdane po zakonu o orožju za staro orožje, se za orožje, izdelano pred letom 1871 in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893, nadomestijo s priglasitvenim listom, za orožje, izdelano od leta 1871 dalje in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano po letu 1893, pa se izda dovoljenje za zbiranje orožja po tem zakonu.
    Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati ustrezna orožna listina po tem zakonu, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.
    Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
    Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

85. člen

Rok za izdajo predpisov

Podzakonski predpisi za izvedbo tega zakona morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

86. člen

Uskladitev poslovanja

Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju predpisov.

87. člen – upoštevana sprememba iz ZOro-1A

Uporaba nekaterih določb

Določbe 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo tega zakona.
Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati za državljane Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53. člena tega zakona.

88. člen

Prenehanje veljavnosti

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 44/90).

89. člen

Začetek veljavnosti

Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 6. 1. 2001)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1A (Uradni list RS, št. 73/04; z dne 30.10.09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30. člen

Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma smejo posamezniki, v skladu z določili 67. in 68. člena tega zakona, prenašati orožje ali strelivo v Republiko Slovenijo na notranji meji.

31. člen

    Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona (opomba SK: do 20. 7. 2005) izdati ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju.
    Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.
    Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

32. člen

Vojni veterani vojne za Slovenijo iz šeste alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99 in 76/03), lahko v obdobju desetih let po uveljavitvi tega zakona (opomba SK: do 20. 7. 2014), pridobijo orožno listino, če izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 14. člena tega zakona ter posedujejo veljavno izkaznico vojnega veterana.

33. člen

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ, ki sta opravljala nadzor nad izvajanjem zakona o orožju, do uveljavitve tega zakona, nadaljujeta s svojim delom do imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

34. člen

    Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
    1. posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev,
    2. posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 81. člena Zakona o orožju in petega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 10.000 do 100.000 tolarjev,
    3. pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka 82. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 200.000 do 2,000.000 tolarjev,
    4. pravno osebo, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju in petega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev,
    5. z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba 26., 37. in 53. člena Zakona o orožju, ki stori prekršek iz prvega in tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju ter prekršek iz drugega in petega odstavka 26. člena tega zakona,
    6. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 83. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev,
    7. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 83. člena Zakona o orožju in petega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 500.000 tolarjev.

35. člen

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke prvega odstavka in drugega odstavka 59. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 1/91).

36. člen

Začetek veljavnosti

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 20. 7. 2004)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

38. člen

(rok za ureditev evidenc trgovcev)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, najpozneje do 30. junija 2014 zagotovi vzpostavitev in vzdrževanje centralizirane računalniško podprte zbirke podatkov, ki bo omogočala vodenje evidenc iz spremenjenega 77. člena zakona.

Minister, pristojen za notranje zadeve, najpozneje do 30. junija 2014 predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za računalniško opremo iz četrtega odstavka 77. člena zakona.

Trgovci so dolžni informatizirane evidence iz prejšnjega odstavka vzpostaviti do 31. decembra 2014.

39. člen

(rok za ureditev posesti zračnega orožja)

Posamezniki, ki že posedujejo orožje iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, morajo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev priglasitvenega lista.

Pristojni organ izda priglasitveni list iz prejšnjega odstavka, če pri posamezniku ne obstajajo zadržki iz druge točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

40. člen

(rok za legalizacijo orožja)

Imetnik, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, sme v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona pri pristojnem organu podati vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine. Pristojni organ izda ustrezno orožno listino po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja in je orožje po določbah Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 23/05) dovoljeno zbirati ali muzejsko zbirko.

Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

41. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba SK: velja od 14. 11. 2009)

Strelski klub Sv.Jurij

Main Navigation

Contact

News & Events

Help

Social

ZAKON O OROŽJU - NEURADNO prečiščeno besedilo