ZAKON O OROŽJU - NEURADNO prečiščeno besedilo ZOro-1C /SK Sv. Jurij/

POMEMBNO! Besedilo v nadaljevanju je neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj interni informativni delovni pripomoček. Čeprav smo pripravi čistopisa posvetili vso pozornost in vanj vključili Zakon o orožju ZOro-1, ter vse tri novele: ZOro-1A, ZOro-1B in Zoro-1C, za njegovo pravilnost SK Sv. Jurij ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Povezava na neuradno prečiščeno besedilo zakona na PISRS.

ZAKON O OROŽJU

Čistopis Zakona o orožju ZOro-1 (UL RS, št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000) in zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju ZOro-1A (Uradni list RS, št. 73/04 z dne 5. 7. 2004), ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09 z dne 30. 10. 2009) in Zoro-1C (Uradni list RS, št. 125/21 z dne 30. 7. 2021).

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Namen zakona

    Ta zakon ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.

    Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in promet z orožjem v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 256 z dne 13. 9. 1991, str. 51), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU)2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 137 z dne 24. 5. 2017, str. 22).

2. člen

Pojem orožja

    Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan, predelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:
    – da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost;
    – za lov;
    – za športno streljanje.

3. člen

Razvrstitev in kategorizacija orožja

Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije:

    Kategorija A:

1. eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;

2. avtomatsko strelno orožje;

3. strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe;

4. strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;

5. strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;

6. vojaško orožje;

6.a avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje;

7. polavtomatsko strelno orožje s centralnim vžigom naboja:

7.a kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot 20 nabojev,

7.b dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot deset nabojev;

8.a polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60 centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost;

9. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

10. posebna oprema za orožje in orožje, na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del;

11. orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D;

12. orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;

13. novo izdelano orožje, ki nima predpisanih označb;

14. eksplozivno orožje in njegovi deli.

    Kategorija B:

1. repetirno kratkocevno strelno orožje;

2. enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja;

3. enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;

4. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre za strelno orožje s centralnim vžigom naboja;

5.b polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A);

6.b polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje;

7.b repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov;

8. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

9. polavtomatsko strelno orožje za civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A.

    Kategorija C:

1. repetirno dolgocevno strelno orožje z risano cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B;

2. enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;

3. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah A in B;

4. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov;

5. vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

6. strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1);

7. enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi.

    Kategorija D:

2. plinsko orožje;

3. reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja;

4. možnarji;

5. hladno orožje; (op.: »5.d« v noveli povsod zamenjano s 5.)

6. zračno orožje;

7. orožje s tetivo;

8. električni paralizatorji;

9. razpršilci.

    Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:

− iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno drugače;

− iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C) v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;

− iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;

− iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;

− iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje;

− iz 5. točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače.

    Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko orožje iz 5. točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz 28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona.

    Za orožje se štejejo tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

    Za orožje se po tem zakonu ne šteje:

1. dekorativno orožje;

2. imitacije oziroma replike orožja;

3. starinsko oziroma staro orožje;

4. plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako orožje;

5. strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.

    Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem.

    Pregled izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.

4. člen

Pomen izrazov

    Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

2. Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. Ognjeno strelno orožje je cevno orožje, ki izstreljuje šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma druge izstrelke z delovanjem smodnikovih plinov, je namenjeno njihovemu izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za njihovo izstreljevanje in je razvrščeno v kategorije A, B, C in 2., 3., in 4. točko kategorije D. Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem smodnikovih plinov, če:

a) je videti kot strelno orožje in

b) ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.

4. Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov.

5. Dolgocevno strelno orožje je orožje, ki ni kratkocevno strelno orožje.

6. Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj.

7. Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.

8. Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.

9. Enostrelno orožje je orožje, ki nima nabojnika in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja ali v odprtino (nišo) za polnjenje ob zaklepu cevi.

10. Rekvizitno in akustično orožje je strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo v gledaliških predstavah, pri fotografiranju, pri snemanju filma in za televizijo, pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na športnih in drugih prireditvah in pri usposabljanju o ravnanju z orožjem, ipd.

11. Plinsko orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim specifikacijam za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje.

12. Plašilno-signalno orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter ga ni mogoče predelati tako, da bi se iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva, smodnikovih plinov, izstreljevale šibre, krogle oziroma drugi izstrelki.

13. Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.

14. Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen.

15. Bistveni sestavni deli orožja so zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so razvrščeni v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi.

16. Starinsko oziroma staro orožje je ognjeno strelno orožje, ki je bilo izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.

17. Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.

18. Orožje s tetivo so loki, samostreli in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.

19. Možnarji so naprave za pokanje s črnim smodnikom.

20. Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje.

21. Enovit naboj je naboj, ki ga sestavlja netilka, pogonski smodnik in izstrelek (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki), ki jih združuje tulec.

22. Strelivo s prebojnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.

23. Strelivo z eksplozivnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.

24. Strelivo z vnetljivim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.

25. Strelivo z ekspanzijskim učinkom je strelivo, ki ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.

26. Sestavni deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik.

27. Slepo strelivo je strelivo, ki ga sestavlja tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik ter je brez izstrelka (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki).

28. Pirotehnično strelivo je pirotehnični izdelek, ki se ob normalni rabi lahko uporablja le z orožjem.

29. Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja, in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji.

30. Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji, hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno kartico, ipd., ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.

31. Električni paralizatorji so ročne naprave, ki z visoko električno napetostjo človeka začasno onesposobijo.

32. Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive ali druge aktivne snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju ali pa so namenjeni za obrambo pred napadi živali.

33. Onesposobljeno strelno orožje je strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se kakorkoli omogočila ponovna usposobitev tega orožja, in je pregledano s strani komisije iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona.

34. Posebna oprema za orožje vseh kategorij so cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za namestitev vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Namestitev naprave za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečim ali termičnim (IR) senzorjem na namerilno strelno napravo, ki je na orožju, se šteje za sestavni del orožja. Strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, so dovoljeni, če tako določajo predpisi o lovstvu.

35. Dekorativno orožje so predmeti, izdelani v dekorativne namene, ki jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

36. Imitacije oziroma replike orožja so predmeti iz materialov in sestavnih delov, ki so po zunanjem videzu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

37. Muzej pomeni organizacijo, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v:

− zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene, skladno z veljavnimi predpisi ali

− v namene kulturne dediščine, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

38. Zbiratelj pomeni posameznika, pravno osebo ali podjetnika, ki ima dovoljenje za zbiranje orožja ter zbira in ohranja orožje, njegove bistvene sestavne dele ali strelivo za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali varstva kulturne dediščine.

39. Športni strelski mentor je oseba, ki je član strelske športne organizacije najmanj 3 leta in je najmanj 3 leta imetnik orožnega lista za športno orožje ter aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih z orožjem, ki ga daje v uporabo.

 5. člen

Varnostno, lovsko in športno orožje

    Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.
    (2) Lovsko orožje je strelno orožje kategorij B in C, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Za lovsko orožje veljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov s področja lovstva.

    (3) Športno orožje je strelno orožje kategorije A, B, C in D, ki ga pod pogoji, ki jih določa ta zakon, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve.

    (4) Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre kratkocevnega ali dolgocevnega strelnega orožja s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje kategorije A, ki ga je izjemoma dovoljeno zbirati na podlagi drugega stavka prvega odstavka 28. člena tega zakona.

6. člen

Uporaba predpisov o nevarnih snoveh

    Za naprave, predmete in strelivo iz 4. člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.

7. člen

Pooblastilo

    Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.

8. člen

Posest, nošenje in prenašanje orožja ter dajanje orožja v uporabo in posojanje orožja

Posest orožja pomeni neposredno dejansko oblast nad orožjem.

    Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače.

    Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest in uporabo za določen čas.

    Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.

    Za nošenje orožja se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

    Za prenašanje orožja gre, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.

    Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja.

    Posameznik sme nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo.

    Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.

8.a člen

Pristojnost

    Orožne listine in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega, oziroma sedež (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

    Dovoljenja za promet z orožjem, za uvoz, izvoz, tranzit iz tretjih držav ali v tretje države in prenos tega orožja med državami članicami Evropske unije z namenom prometa ter za dejavnost strelišč izdaja na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

9. člen

Orožje državnih organov

    Določbe tega zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.

    (2) Ognjeno strelno orožje ali njegovi bistveni sestavni deli, ki ga imajo v posesti in uporabi državni organi, morajo biti ob odsvojitvi posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v prvem odstavku 40. člena tega zakona.

II. OROŽNE LISTINE

10. člen

Vrste orožnih listin

    Orožne listine po tem zakonu so:

    – dovoljenje za nabavo orožja;

    – dovoljenje za nabavo streliva;

    – orožni list;

    – dovoljenje za posest orožja;

    – orožni posestni list;

    – pooblastilo za nošenje orožja;

    – pooblastilo za prenos orožja;

    – dovoljenje za zbiranje orožja;

    – priglasitveni list.

    Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.

11. člen

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin

    Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega, oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.

    Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.

    Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.

    Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo uporabo v lovišču, skladno s predpisi o lovstvu, ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo.

    Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.

    Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.
    Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.

    Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.

    Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.

    (10)Obrazce vlog za izdajo orožnih listin in obrazce orožnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi ceno obrazcev orožnih listin, ki jo oseba plača pristojnemu organu. Obrazec orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, orožnega posestnega lista, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja, pooblastila za prenos orožja, potrdila za prenos in uporabo orožja, priglasitvenega lista, potrdila o onesposobitvi in evropske orožne prepustnice izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

III. POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN

12. člen (op. R: črtan, ZOro-1B)

13. člen

Vloga

    Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.

14. člen

Pogoji za izdajo in zamenjavo oziroma podaljšanje orožne listine posamezniku

    Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorije A, B, C in D, razen za orožje iz 6. točke kategorije C, v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine, ob upoštevanju pogojev iz tega zakona.

    Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

    1. da je dopolnil 18 let;

    2. da ni zadržkov javnega reda;

    3. da je zanesljiv;

    4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;

    5. da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja;

    6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

    Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.

    Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.

    Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za nošenje orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

    Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za prenos orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

    Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona.

    Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2., 3. in 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija na ustju izstrelka cevi 25 J ali več priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.

    Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

    Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena pri imetnikih orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje najmanj vsakih pet let. Pri imetnikih priglasitvenega lista pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena najmanj vsakih pet let.

    Imetniki pooblastila za nošenje orožja oziroma pooblastila za prenos orožja, ki nosijo orožje poklicno, lahko ob vlogi za ponovno potrditev pooblastila oziroma ob vlogi za potrditev dodatnega pooblastila za nošenje oziroma prenos orožja predložijo zadnje veljavno zdravniško spričevalo, ki jim je bilo izdano v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

    Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 17. člena tega zakona se šteje, da ima posameznik izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje, če nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in če je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le te potreboval varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja. Posameznik mora vlogi za izdajo orožne listine predložiti potrdilo, ki ga izda predstojnik državnega organa na predlog neposrednega vodje, iz katerega izhaja, da posameznik nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in da zaradi narave dela potrebuje varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja. 

15. člen

Zadržki javnega reda

    Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali neupravičene proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ali predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.

    Če zoper posameznika teče kazenski postopek za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

16. člen

Zanesljivost

    Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki nima veljavnega orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja ali pooblastila za prenos orožja ali mladoletni osebi, razen če zakon določa drugače.

    Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če:

    − je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;

    − ga je sodišče z odločbo postavilo pod skrbništvo in mu imenovalo skrbnika zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;

    − je odvisen od alkohola ali mamil;

    − okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.

    Če zoper posameznika teče kazenski postopek ali postopek o prekršku za kaznivo dejanje ali prekršek iz prve alineje prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku oziroma postopku o prekršku.

17. člen

Upravičen razlog za izdajo orožne listine

    Posameznik ima upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če:

    – dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;

    – predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;

    – predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;

    – predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.

    Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.

    − posameznik predloži dokazilo, da je član strelske športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze ali strelske organizacije, ki ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe,

    − je posameznik v okviru strelske organizacije iz prejšnje alineje vsaj 12 mesecev pred vložitvijo vloge vključen v proces športne vadbe,

    − posameznik v okviru strelske organizacije iz prve alineje tega odstavka aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih, na katerih se uporablja orožje iz 6.a točke kategorije A ali 7. točke kategorije A ali 8.a točke kategorije A,

    − strelska tekmovanja iz prejšnje alineje priznava strelska organizacija iz prve alineje tega odstavka ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza in

    − orožje iz tretje alineje tega odstavka izpolnjuje pogoje, določene za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza.

    Posamezniku iz prejšnjega odstavka se iz razloga športa za nabavljeno orožje iz 6.a točke kategorije A, 7. točke kategorije A in 8.a točke kategorije A lahko izda orožni list, če predloži dokazilo, da tekmuje s tem orožjem na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

    Posamezniku iz prvega odstavka tega člena, ki ne tekmuje na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se za orožje iz tega člena lahko izda dovoljenje za posest orožja.

    Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.

    Zdravniško spričevalo velja eno leto.

    Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik.

    (5) Osebni ali drug zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja posameznika, ki ima v posesti orožje, in ki lahko vpliva na sposobnost posesti in nošenja orožja, mora o tem obvestiti pristojni organ. Pristojni organ po prejemu obvestila zdravnika uvede postopek za odvzem orožja ter posameznika pozove, da predloži novo zdravniško spričevalo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona v treh mesecih od prejema poziva in ga opozori na posledice, če tega ne stori. Če posameznik v tem roku ne predloži novega spričevala o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona ali če iz zdravniškega spričevala izhaja, da ni sposoben za posest ali nošenje orožja, se mu orožje in orožna listina odvzameta v skladu z 58. členom tega zakona.

    Minister, pristojen za zdravstvo zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval. Minister, pristojen za zdravstvo zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.

19. člen

Usposabljanje in preizkus znanja o ravnanju z orožjem

    Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem.

    Preizkus znanja o ravnanju z orožjem se opravi po opravljenem usposabljanju o ravnanju z orožjem.

    Usposabljanje o ravnanju z orožjem izvaja izvajalec usposabljanja, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem.

    Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    − ima odgovorno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona;

    − ima prostore in opremo za izvajanje usposabljanja;

    − ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje;

    − ima opredeljen program usposabljanja.

    Če se pri nadzoru ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, inšpektor iz 80. člena tega zakona določi rok, v katerem mora izvajalec usposabljanja zagotoviti izpolnjevanje predpisanih pogojev. Če izvajalec usposabljanja v danem roku ne izpolni predpisanih pogojev, pristojen inšpektorat poda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, predlog za odvzem dovoljenja iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa odvzame dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.

    Preizkus znanja o ravnanju z orožjem iz 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona se opravi pred Komisijo za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

Stroške preizkusa plača posameznik.

    Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, lovski pripravnik, ki je član lovske družine in predloži potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem po predpisih o lovstvu, in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem. V evidenci izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja se vodijo podatki o matični številki, firmi oziroma imenu, sedežu oziroma naslovu, datumu izdaje dovoljenja, imenu in priimku, EMŠO ter prebivališču zastopnika in odgovorne osebe izvajalca usposabljanja ter podatki o spremembah (vrsta, datum) in o vpisu v evidenco (organ, datum, zaporedna številka).

    Izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem vodijo evidenco o opravljenih preizkusih znanja. V evidenci o opravljenih preizkusih znanja se vodijo podatki o kandidatu (ime in priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče), datumu opravljanja preizkusa znanja, številki potrdila o preizkusu znanja in vrsti orožja, s katerim je opravljal preizkus znanja.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, določi vsebino programa usposabljanja o ravnanju z orožjem ter način in postopek opravljanja preizkusa znanja o ravnanju z orožjem.

21. člen

Pogoji za izdajo orožne listine gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam

    Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja.

    Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva ali orožni posestni list lahko izda pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več ter se ukvarjajo s filmsko, gledališko, muzejsko dejavnostjo, s športnim streljanjem, lovstvom, gojitvijo divjadi ali z izvajanjem usposabljanja za varno ravnanje z orožjem.

    Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij A, B, C in iz 2. do 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

IV. RAVNANJE Z OROŽJEM

22. člen

Splošno pravilo

    Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.

    Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.

23. člen

Pravila nošenja orožja

    Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.
    Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi.
        (3) Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču v skladu s predpisi o lovstvu in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati v skladu s šestim odstavkom 8. člena tega zakona. Minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča.

    Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati. V procesu športne vadbe oziroma na tekmovanju v športni panogi, v kateri se uporablja orožje in ki ima evidentiran uradni tekmovalni sistem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja šport, se sme orožje nositi tudi izven območja strelišča, če to zahtevajo mednarodna tekmovalna pravila.

        (5) Zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.

    Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe. 

24. člen

Prepoved nošenja, uporabe in prenašanja orožja

    Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo.

    (2) Orožja ni dovoljeno nositi, uporabljati ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.

    Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.

    (4) Posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje, registrirano v kategorijo B, in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, ne sme skupaj z orožjem nositi ali prenašati ali hraniti snemljivega nabojnika, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje.

    (5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, skupaj z orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje, če je orožna listina izdana iz upravičenega razloga iz prvega odstavka 17.a člena tega zakona ali če gre za polavtomatsko orožje iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A, ki je bilo razvrščeno v kategorijo B in vpisano v veljaven orožni list, dovoljenje za posest ali orožni posestni list pred uveljavitvijo tega zakona.

    Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

    (3) Posameznik, ki zbira orožje in ima v zbirki orožje ali strelivo kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri, kako hrani orožje. Če zbiratelj odkloni ali ne omogoči policistu nadzora nad tem orožjem, policist o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.

    Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.

    (5) Posameznik, ki zbira strelivo, mora voditi evidenco o količini in vrsti streliva, ki ga zbira.

26. člen

    Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v vsaki poslovni enoti izven sedeža podjetja, v kateri hranijo orožje, zagotoviti vsaj eno odgovorno osebo. Odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Šteje se, da odgovorna oseba izpolnjuje pogoje, če ima veljaven orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za zbiranje orožja, pooblastilo za nošenje ali prenos orožja. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v osmih dneh po nastali spremembi obveščen pristojni organ.

    Odgovorna oseba mora omogočiti policistu in inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje, in vpogled v evidence. Če odgovorna oseba odkloni ali ne omogoči policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona nadzora nad tem orožjem ali vpogleda v evidence, policist oziroma inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona.

27. člen

Oddaja orožja v hrambo

    Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

28. člen

Zbiranje orožja

    Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in D ter orožje iz 6.a, 7. in 8.a točke kategorije A. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje iz kategorije A ter hladno orožje iz točke 5. kategorije D.

    (2) Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za orožje.

    (3) Orožje in strelivo kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka in drugega odstavka tega člena je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa.

    (4) Orožje kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka tega člena in strelivo za takšno orožje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom promet, nabava in posest pod pogoji tega zakona dovoljena. Izpolnjevanje pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Uvrstitev orožja na seznam lahko predlaga vsak, ki ima za to pravni interes. Seznam in njegove dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.

    (5) Osebe, ki na podlagi orožne listine posedujejo orožje in strelivo kategorije A in hladno orožje iz točke 5. kategorije D, lahko tako orožje odsvojijo osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Po odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.

    (6) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko orožje iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena tudi razstavljajo v prostorih, ki so tehnično varovani. Orožje mora biti razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje za razstavljanje orožja. 

29. člen

Muzeji

    Ne glede na določbe prvega odstavka 28. člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati, posedovati in razstavljati vsa orožja iz kategorije A.

    V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.

30. člen

Izdaja predpisov

    Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega zakona.

31. člen

Sprememba osebnega imena, prebivališča, firme ali sedeža

    Oseba, ki ima orožno listino in spremeni prebivališče ali sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.

Oseba mora v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino in zaprositi za novo listino, če:

    1. spremeni osebno ime, ime firme ali pravne osebe;

    2. spremeni prebivališče ali sedež, vpis spremembe prebivališča ali sedeža pa ni možen;

    3. fotografija v orožnem listu ali evropski orožni prepustnici ne kaže več imetnikove prave podobe;

    4. je poškodovana ali obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.

32. člen

Popravilo in predelava orožja

    Kdor da popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse nastale spremembe.

33. člen

Pogrešitev orožja ali orožnih listin

    Kdor pogreši orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.

34. člen

Najdba orožja ali streliva

    Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.

    Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja.

    Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v skladu z 61. členom tega zakona.

    Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

V. PROMET Z OROŽJEM

35. člen

Splošna določba in pomen izrazov

    Promet z orožjem po tem zakonu pomeni proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino, menjavo, posojanje, darovanje in dedovanje orožja, streliva in delov orožja, pri čemer imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

    1. Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega orožja ali delov orožja.

    2. Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list.

    3. Popravilo orožja pomeni odstranjevanje napak, zamenjavo ali vgraditev originalnih delov orožja.

    4. Predelava orožja pomeni skrajševanje ali podaljševanje orožja, spremembo kalibra orožja, zamenjavo ali vgraditev delov orožja in drugo spreminjanje orožja, ki vpliva na njegovo delovanje in tehnične lastnosti.

    5. Trgovina z orožjem pomeni nakup orožja, streliva in delov orožja za nadaljnjo prodajo na debelo in drobno, posredovanje pri nakupu in prodaji, njihovo skladiščenje in hrambo.

    5.a) Posredovanje pri nakupu in prodaji orožja pomeni pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, pro­dajo ali dobavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje ali ureditev prenosa ognjenega strelnega orožja, bistve­nih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje znotraj države članice Evropske unije, iz ene države članice Evropske unije v drugo državo članico Evropske unije, iz države članice Evropske unije v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico Evropske unije.

    6. Menjava orožja pomeni, da se vsak pogodbenik zavezuje, da bo svojemu sopogodbeniku izročil orožje iste vrste, tako, da bo ta na njem pridobil lastninsko pravico.

    7. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest za določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino.

    8. Darovanje orožja pomeni izročitev orožja drugi osebi v last ali posest brez plačila ali drugega nadomestila, na podlagi darilnega dokumenta.

    9. Dedovanje orožja pomeni pridobitev lastninske pravice na orožju, strelivu in delih orožja po predpisih o dedovanju,

    10. Nedovoljena proizvodnja orožja pomeni proizvodnjo ali sestavljanje orožja, njegovih delov in streliva brez ustreznega dovoljenja, ali je pri tem uporabljen kateri koli del orožja, ki je bil pred tem vključen v nedovoljeno trgovino, ali proizvedeno orožje nima predpisanih označb.

    11. Nedovoljena trgovina pomeni nakup, prodajo, dobavo, prevoz ali prenos orožja, njegovih bistvenih sestavnih delov ali streliva z območja ene države članice Evropske unije ali preko njenega območja na območje druge države članice Evropske unije, če ena izmed teh držav tega ne dovoli ter uvoz ali izvoz iz tretjih ali v tretje države brez ustreznega dovoljenja, ali če orožje ni ustrezno označeno.

36. člen

Pogoji za promet z orožjem

    (1) S prometom z orožjem, razen pod točko 7., 8. in 9. iz prejšnjega člena tega zakona, se lahko ukvarjajo gospodarske družbe in podjetniki ter tuje pravne osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje za poslovanje gospodarske družbe in posebne pogoje po tem zakonu (v nadaljevanju: trgovec).

    (2) Tuja pravna oseba iz prejšnjega odstavka je pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki lahko pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravlja dejavnost prometa z orožjem v Republiki Sloveniji prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji.

    (3) Z ugotavljanjem skladnosti iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona se lahko ukvarjajo gospodarske družbe ali samo­stojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

    – razpolagajo s strokovno usposobljenim osebjem in po­trebno opremo ter prostorom,

    – v postopku ugotavljanja skladnosti zagotovijo neodvi­snost in nepristranskost do organizacije ali proizvoda, ki ga ocenjujejo,

    – imajo zavarovanje odgovornosti za opravljeno delo,

    – hranijo vse zapise opravljenih pregledov orožja in njiho­vih rezultatov najmanj deset let.

    (4) Za pridobitev dovoljenja za izvajanje ugotavljanja skla­dnosti in za odvzem dovoljenja se smiselno uporabljata do­ločbi 39. in 41. člena, za nadzor nad izvajanjem ugotavljanja skladnosti pa se smiselno uporabljata določbi 80. in 80.b člena tega zakona.

37. člen

Osebni pogoji

    Odgovorna oseba trgovca in pri njem zaposleni posamezniki, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:

    – da so državljani Republike Slovenije;

    – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

    O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

    Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.

    Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

38. člen

Tehnični pogoji

    Prostori, namenjeni za promet z orožjem, morajo biti tehnično varovani, tako da je onemogočen dostop nepooblaščenih oseb.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov oziroma prostorov, v katerih se izvajajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka.

39. člen

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti

    Trgovec lahko prične opravljati svojo dejavnost, ko dobi dovoljenje ministra, pristojnega za notranje zadeve.

    Trgovec mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva.

    Če trgovec spremeni svojo dejavnost, mora pridobiti novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

40. člen

Posebne dolžnosti trgovca

    Razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D sme trgovec dajati v promet na novo izdelano, predelano ali uvoženo ognjeno strelno orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, ki so preizkušeni, žigosani in označeni z jasno, trajno in enotno oznako po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Šteje se, da je orožje ali bistveni sestavni del orožja označen, če je iz oznake razvidno ime proizvajalca ali blagovna znamka, država ali kraj proizvodnje, tovarniška številka in leto proizvodnje ter model, če je to izvedljivo oziroma če je pri strelivu vsaka posamezna osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva. Oznak ni dovoljeno brisati. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način označevanja orožja.

    Trgovec lahko orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo proda le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, bistvenih sestavnih delov orožja in streliva, ter lahko sprejme v hrambo le orožje, bistvene sestavne dele orožja in strelivo, za katero je izdana ustrezna orožna listina.

    O prodanem orožju kategorij A, B in C mora trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, pa izda priglasitveni list in o tem takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec stalno prebivališče. Obliko in vse­bino potrdil ter način obveščanja pristojnega organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

    Trgovec mora pri trgovini z orožjem in vodenju evidenc iz 77. člena tega zakona pravilno evidentirati in kategorizirati orožje v skladu s 3. členom tega zakona.

    Trgovec mora voditi evidence iz prejšnjega odstavka ažurno in podatke vanje vpisovati sproti oziroma najpozneje v osmih dneh od dneva nastanka razloga za vpis.

    Pri nabavi in prodaji ognjenega strelnega orožja, bistve­nih sestavnih delov ognjenega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje prek pogodb o prodaji na daljavo trgovec pred njihovo dostavo kupcu ali najpozneje ob dostavi preveri istovetnost kupca in veljavnost dovoljenja za nabavo ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov ognje­nega strelnega orožja ali streliva za ognjeno strelno orožje.

    Kupec mora prevzeti ognjeno strelno orožje, bistvene sestavne dele ognjenega strelnega orožja ali strelivo za ognjeno strelno orožje v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki.

41. člen

Odvzem dovoljenja

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame dovoljenje, če trgovec ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje trgovcu, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 39. člena ter 40. in 77. člena tega zakona ali ki prenaša orožje znotraj Evropske unije, uvaža ali izvaža orožje brez ustreznega dovoljenja na podlagi tega zakona.

    Po pravnomočnosti odločbe mora trgovec v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

42. člen

Odsvojitev in onesposobitev orožja

    Kdor ima v posesti avtomatsko orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko orožje iz 6.a točke kategorije A, orožje iz 7. in 9. točke kategorije A, orožje iz kategorij B in C ali strelivo za tako orožje, ga lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva.

    Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, ga lahko odsvoji le osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja.

    O odsvojitvi orožja iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba v roku osmih dni obvestiti pristojni organ in mu izročiti orožno listino.

    Kdor ima v posesti onesposobljeno orožje iz 6. točke kate­gorije C, ga mora prijaviti pri pristojnem organu. Pristojni organ prijavljeno orožje evidentira in izda potrdilo o prijavi na podlagi potrdila o onesposobitvi orožja. Potrdilo o onesposobitvi orožja izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po pregledu orožja s strani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Podrobnejše pogoje glede onesposobitve in preverjanja onesposobljenega orožja določi minister, pristojen za notranje zadeve.

    Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se onespo­sobljeno orožje iz 6. točke kategorije C lahko odsvoji tudi osebi, ki nima dovoljenja za nabavo orožja. O odsvojitvi tega orožja mora obvestiti pristojni organ v osmih dneh od odsvojitve tega orožja.

43. člen

Prenehanje razlogov za posest orožja

    Pravne osebe in podjetniki, ki imajo v posesti orožje po 21. členu tega zakona, pa je razlog za posest prenehal, morajo najkasneje v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ ter najkasneje v roku treh mesecev orožje prodati, v nasprotnem primeru ravna pristojni organ v skladu z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.

44. člen

Posojanje orožja in dajanje orožja v uporabo

    Posameznik sme lovsko orožje in strelivo za to orožje posoditi posamezniku, ki ima izdan orožni list iz razloga lova. Posameznik sme športno orožje in strelivo za to orožje posoditi posamezniku, ki ima izdan orožni list iz razloga lova oziroma športa. Posameznik, ki posodi orožje, izda posamezniku, ki si sposoja orožje, potrdilo. Posameznik sme posoditi orožje in strelivo za to orožje največ za 30 dni.

    Varnostnega orožja se ne sme posojati. Izjemoma lahko posameznik, ki ima izdan orožni list za varnostno orožje, pod njegovim nadzorom da v uporabo to orožje drugemu posa­mezniku za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču.

    Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, lahko iz svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in osebam, ki se ukvarjajo s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to dovoljenje pristojnega organa.

    Strelske organizacije lahko dajo orožje v uporabo svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na dru­go strelišče izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz tretje, četrte, šeste, sedme ali osme alineje prvega odstavka 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu strelske organizacije, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja. Članu strelske organizacije lahko da v uporabo orožje za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču tudi njegov športni strelski mentor. Športni strelski mentor lahko da v uporabo članu iste strelske organizacije orožje tipa/vrste, ki ga ima registrirnega v orožnem listu najmanj 3 leta.

    Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo po­sameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Pod pogoji iz prejšnjega stavka lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.

    Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega od­stavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.

    Kdor nosi ali prenaša izposojeno orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje ali posest orožja, ter potrdilo iz prvega, četrtega ali šestega odstavka tega člena.

    Vsebine in obrazce potrdil iz prvega, četrtega in šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

45. člen

Souporaba orožja

    Na podlagi pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orožje izda orožni list največ trem posameznikom.

    Souporaba varnostnega orožja je prepovedana.

46. člen

Dedovanje

    V primeru smrti lastnika orožja mora dedič ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri katerem se nahaja zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne listine pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo.

    Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi ali odsvoji v skladu z določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči pristojnemu organu v uničenje.

    Če dedič ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena, odvzame pristojni organ orožje z odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona.

    V postopku izdaje dovoljenja za posest orožja, dokazuje dedič izpolnjevanje pogoja znanja o ravnanju z orožjem s potrdilom o obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu usposabljanja iz 19. člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali nabavljati streliva. Ta prepoved se vpiše v orožno listino.

47. člen

Nabava streliva

    Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje.

    Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje za nabavo streliva posamezniku, ki ima orožno listino za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva.

    Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko nabavlja to strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega lista za to orožje.

48. člen

Drugo orožje iz kategorije D

    Polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja nabavljajo in imajo v posesti orožje iz 6. točke, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s do 9. točke kategorije D.

    Staro orožje in možnarji se lahko uporabljajo za kulturne in druge prireditve, prepovedano pa jih je uporabljati kot orožje in za njih nabavljati ali pripravljati strelivo.

    Če pristojni organ ali trgovec ne moreta ugotoviti letnice izdelave orožja, ga na stroške stranke pošlje v strokovno mnenje komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

49. člen

Orožje za omamljanje živali

    Ne glede na določbo 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega zakona lahko orožje in strelivo za omamljanje živali nabavljajo in imajo v posesti, na podlagi dovoljenja za nabavo, le osebe, ki ga potrebujejo za opravljanje te dejavnosti.

    Za promet z orožjem in strelivom za omamljanje živali se smiselno uporabljajo določbe 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41. in prvega odstavka 42. člena tega zakona.

VI. CIVILNA STRELIŠČA

50. člen

Pojem

    Strelišče po tem zakonu (civilno strelišče) je objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja.

    Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva.

Določbe tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču.

    Določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih.

51. člen

Dovoljenje

    Pravna oseba in podjetnik (v nadaljevanju: upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

    Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom.

    Če upravljalec strelišča spremeni svojo dejavnost, se izda novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

52. člen

Pogoji za izdajo dovoljenja

    Dovoljenje iz prejšnjega člena tega zakona se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za poslovanje, če strelišče izpolnjuje pogoje po predpisih o gradnji objektov in posebne pogoje po tem zakonu.

53. člen

Osebni pogoji

    Odgovorna oseba pravne osebe in podjetnik iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni posamezniki, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje:

    – da so državljani Republike Slovenije;

    – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

    O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom, pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

    Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju.

    Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

54. člen

Tehnični pogoji

    Prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča.

55. člen

Odgovornost za škodo in zavarovanje za odgovornost

    Upravljalec strelišča je odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča.

    Upravljalec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem zakonu. Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.

    Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora upravljalec strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za notranje zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu.

56. člen

Izvajanje streljanja

    Na strelišču lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, z orožjem iz 2. in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje priglasitveni list.

    Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca strelišča ali pooblaščenega delavca strelišča.

    Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, smejo polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno, mladoletni člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali odgovornih oseb strelišča.

    Upravljalec strelišča ali pooblaščeni delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.

57. člen

Odvzem dovoljenja

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če upravljalec ali strelišče ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona.

    Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec strelišča v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

VII. ODVZEM OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN

58. člen

Odvzem orožja

    Pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona.

    Pristojni organ lahko odvzame orožje in orožne listine osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ali v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona.

    Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

59. člen

Izjema

    Lovska ali strelska organizacija mora v 30 dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v organizaciji.

    Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko ali športno orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko ali strelsko organizacijo.

    Na prošnjo posameznika iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja. Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski organizaciji, ker ni opravil lovskega izpita.

60. člen

Vrnitev orožja

    Pristojni organ vrne orožje in orožne listine, če:

    – posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo iz 18. člena tega zakona;

    – pravna oseba ali podjetnik v roku treh mesecev izpolni pogoj iz 21. člena tega zakona.

61. člen

Ravnanje z odvzetim orožjem

    Pristojni organ po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika, da v treh mesecih najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem roku ne najde kupca, pristojni organ izroči odvzeto orožje in strelivo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda.

    Za prodano orožje pripada lastniku dosežena cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma streliva.

    Če trgovec orožja v šestih mesecih ne proda, ga mora v osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti lastnika. Na lastnikove stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga izroči ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje posebno komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem in strelivom.

    Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati, lastniku orožja ne pripada odškodnina.

VIII. ZASEG OROŽJA IN OROŽNIH LISTIN

62. člen

Zaseg orožja

    Brez predhodne odločbe pristojnega organa policist na kraju samem zaseže:

    – prepovedano orožje;

    – orožje, za katero oseba nima orožne listine;

    – orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje;

    – orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena ali nosi ali uporablja v nasprotju z določbami 24. člena tega zakona.

63. člen

Začasen zaseg

    Policist lahko brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega zakona.

    Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če pristojni organ v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po tem zakonu, ga vrne lastniku.

64. člen

Postopek z zaseženim orožjem, strelivom in orožnimi listinami

    Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.

    Zasežene orožne listine se izročijo pristojnemu organu oziroma se ga o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je izdana orožna listina.

    Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko uniči, ali podari v javno korist, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.

    Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku.

    Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku izrečena stranska sankcija odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni organ osebi tudi orožno listino.

IX. TUJCI

65. člen

Splošna določba

    Tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za čas najmanj enega leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave, posesti in nošenja orožja izenačen z državljani Republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

66. člen

Uporaba predpisov o nadzoru državne meje

    Za vnos in iznos orožja preko državne meje se uporabljajo predpisi o nadzoru državne meje, kolikor ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.

    Dovoljenje se izda za dobo enega leta in se vpiše v evropsko orožno prepustnico. Dovoljenje se lahko podaljša, in sicer za eno leto.

    Dovoljenja se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.

    (4) Dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebujejo lovci za en kos ali več kosov orožja kategorije C in streliva zanj, uprizoritelji zgodovinskih dogodkov za en kos ali več kosov orožja iz 5. točke kategorije C in streliva zanj, in športni strelci za en kos ali več kosov športnega orožja iz 6.a in 7. točke kategorije A, kategorij B in C ter streliva zanj, če je to orožje registrirano v evropski orožni prepustnici in lahko posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja lovsko ali športno udejstvovanje ali tekmovanje oziroma uprizarjanje zgodovin­skih dogodkov.

69. člen

Iznos orožja

    Na vlogo posameznika izda pristojni organ dovoljenje za iznos orožja iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima posameznik ustrezno orožno listino po tem zakonu in če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno.

    Na vlogo trgovca izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. To dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja mora stranka zaprositi za prevozno dovoljenje.

    Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države.

    Obrazec dovoljenja za iznos orožja in prevoznega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

    Za vnos orožja iz prejšnjega odstavka v Republiko Slovenijo iz držav članic Evropske unije med trgovci iz 36. člena tega zakona je potrebna predhodna privolitev ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

    Privolitev iz prvega in drugega odstavka ni potrebna za orožje in strelivo, za kateri minister, pristojen za notranje zadeve, določi, da se lahko nabavita in vneseta brez privolitve.

71. člen

Predložitev dokumentacije

    Tujec in odgovorna oseba pravne osebe s sedežem v drugi državi Evropske unije mora na zahtevo policista, pristojnega organa in mejnih organov predložiti listine, s katerimi dokazuje svojo pravico do vnosa, nošenja in iznosa orožja. 

IX.a PRENOS, VNOS IN IZNOS OROŽJA ALI STRELIVA ČEZ DRŽAVNO MEJO

71.a člen

Prenos orožja čez državno mejo

    Posamezniki smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v posesti.

    Posamezniki smejo prenašati orožje ali strelivo čez državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.

    (3) Posameznik, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma državi članici Evropske unije, orožje ali strelivo pa želi nabaviti v Republiki Sloveniji in izvoziti iz Republike Slovenije v državo, ki ni članica Evropske unije, vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo in izvoz orožja ali streliva pri upravni enoti, ki je pristojna za prodajalca. Vlogi mora predložiti dovoljenje za nabavo in uvoz orožja, ki ga je izdal pristojni organ države, v kateri ima prebivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za nabavo in uvoz orožja v tej državi ne potrebuje dovoljenja. Upravna enota sme od posameznika zahtevati tudi dodatne podatke ali dokumente, če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja.

    (4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nabavo in izvoz orožja ali streliva pri upravni enoti iz prejšnjega odstavka tudi prek pooblaščenca, ki izpolnjuje pogoje za prenašanje orožja v Republiki Sloveniji.

    (5) Dovoljenje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se izda po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Upravna enota, ki je pristojna za prodajalca, o izdaji dovoljenja odloča v skladu z Uredbo (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L št. 94 z dne 30. 3. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 258/2012/EU). Dovoljenje se izda največ za čas šest mesecev.

71.b člen

Pogoji za prenos orožja čez državno mejo

    Tujci in državljani članic Evropske unije s prebivališčem izven Evropske unije, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko prenašajo orožje ali strelivo čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orožja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da oseba:

    1. predloži veljavno orožno listino, ki jo je izdal organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za orožje v matični državi ne potrebuje orožne listine,

    2. izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali streliva,

    3. predloži soglasje za prenos orožja preko ozemlja držav članic Evropske unije.

    Če za lovsko ali športno orožje oziroma strelivo iz prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega organa, ga lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.

71.c člen

Priglasitev orožja in streliva

    Posamezniki morajo orožje in strelivo ob prestopu državne meje takoj priglasiti organu, ki opravlja mejno kontrolo. Ni pa potrebno priglasiti orožja iz 6 točke kategorije D pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manj kot 200 m/s in orožja iz 7., 8. in 9. točke kategorije D.

    Če posamezniki ne priglasijo orožja ali streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se orožje, strelivo in listine zasežejo.

    Orožje in strelivo se do konca postopka o prekršku ali kazenskega postopka hrani pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzete listine pa se odstopi organu, ki je listino izdal, oziroma tujemu predstavništvu v Republiki Sloveniji.

71.d člen

Vnos in iznos orožja ali streliva

    Organ, ki opravlja mejno kontrolo, potrdi vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi dovoljenja za nabavo in o tem obvesti pristojni organ, ki je dovoljenje izdal.

    Trgovec, ki je pooblaščen za promet z orožjem ali strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja za nabavo v navzočnosti organa, ki opravlja mejno kontrolo.

    Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem prehodu priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa dovoljenja pristojnega organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino zaseže in na lastnikove stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Lastnik lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni organ za ustrezno dovoljenje za nabavo in vnos orožja.

    Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za nabavo in vnos orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba, pristojni organ ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom tega zakona.

    Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju članic Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo, dovoli vnos in tranzit na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po predpisih države, kjer prebivajo ali imajo sedež potrebno dovoljenje, preko državne meje, če osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva, izdano od pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne kontrole o vnosu orožja ali streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

71.e člen

    O izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo, pri izdaji predhodnega mnenja upoštevata, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa o izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja odloči v skladu z Uredbo 258/2012/EU. Dovoljenje se izda največ za čas 12 mesecev.

    Za potrebe državnih organov se sme uvoziti posebno opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za obrambo.

    Za uvoz, izvoz in tranzit streliva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja eksplozive.

Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit orožja vsebuje:

    1. ime in sedež pravne osebe ali podjetnika,

    2. matično številko pravne osebe ali podjetnika,

    3. količino orožja,

    4. ime, blagovno znamko, tovarniško številko in kaliber orožja,

    5. ime proizvajalca orožja,

    6. kategorizacijo orožja v skladu s 3. členom tega zakona,

    7. ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja ter ime in naslov kupca ali

    8. prejemnika in končnega uporabnika, če ta ni enak prejemniku,

    9. namen uvoza oziroma izvoza,

    10. čas uvoza, izvoza ali tranzita,

    11. vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter prevozno pot,

   12. uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v katero se orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka.

    Ne glede na prejšnji odstavek sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zahtevati dodatne podatke ali dokumente, če je to potrebno za odločitev o izdaji dovoljenja.

    Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo orožje uvoziti oziroma izvoziti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju, ob prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in mu predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja.

    Pri izdaji dovoljenj za uvoz, izvoz in tranzit orožja v skladu s tem zakonom se uporabljajo tudi predpisi Evropske unije in Republike Slovenije, ki urejajo omejevalne ukrepe.

    O zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit orožja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nemudoma obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

71.f člen

Orožje članov tujih misij in konzulatov

    Člani tujih misij, konzulatov in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji uživajo diplomatsko imuniteto in imajo veljavno orožno listino, izdano od pristojnega organa države katere državljani so, lahko ob pogoju vzajemnosti vnesejo športno in lovsko orožje in ga v skladu z določbami tega zakona posedujejo oziroma prenašajo ali nosijo na ozemlju Republike Slovenije.

    Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko ob pogoju vzajemnosti nabavljajo in vnašajo orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo, preko državne meje na podlagi izdanega dovoljenja za nabavo orožja ali streliva.

    Orožje iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo osebe pri vnosu priglasiti organu mejne kontrole in v roku osem dni po vnosu v Republiko Slovenijo pridobiti ustrezno orožno listino.

    Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, izda navodilo o načinu in vrsti izdajanja orožnih listin članom tujih misij in konzulatov.

    Določbe tega člena ne veljajo za častne konzularne funkcionarje.

71.g člen

Hramba vnesenega lovskega orožja ali streliva

    Posameznik, ki po določbah tega zakona vnese lovsko orožje in strelivo zanj na ozemlje Republike Slovenije, lahko do tri kose orožja odda za dobo največ 6 mesecev v hrambo osebi, ki ima stalno bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za hrambo takega orožja. Pred izročitvijo orožja ali streliva v hrambo mora posameznik to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

71.h člen

Uporaba carinskih predpisov

    Priglasitev orožja organom mejne kontrole ne izključuje prijave orožja carinskim organom in uporabe carinskih predpisov.

X. EVIDENCE

72. člen

Splošno določilo

    Zaradi zagotovitve podatkov o imetnikih orožja in pregleda nad stanjem orožja morajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pristojni organ in osebe voditi evidenco o orožju in orožnih listinah, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

    Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih oseb, ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljalci.

    Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ iz prejšnjega odstavka nista o tem dolžna obvestiti osebe, na katero se ti podatki nanašajo.

    Gospodarske družbe in podjetniki zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo. Pri tem imajo pravico, da preverijo istovetnost posameznika z vpogledom v dokument, ki dokazuje njegovo istovetnost.

    V skladu s tem zakonom lahko osebne podatke iz evidenc o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija in pristojni organ pri izvrševanju z zakonom določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki zbirajo in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo zakonsko podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno pogodbo.

73. člen

Skupne določbe

Evidence o orožju in orožnih listinah vsebujejo podatke, ki se nanašajo na:

    – osebo,

    – orožje,

    – listine.

    Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so:

    1. priimek in ime;

    2. EMŠO oziroma EMŠT ali rojstni datum, če ta ni določena;

    3. rojstni kraj;

    4. stalno oziroma začasno prebivališče;

    5. državljanstvo;

    6. vrsta, številka, datum izdaje, veljavnost orožne listine in ime organa, ki jo je izdal;

    7. podatki o spremembah (vrsta, datum).

    Podatki, ki se nanašajo na pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, so:

    1. enotna identifikacijska številka;

    2. firma oziroma ime;

    3. sedež in naslov;

    4. dejavnost;

    5. datum začetka dejavnosti oziroma izdaje dovoljenja;

    6. ime in priimek zastopnika oziroma odgovorne osebe;

    7. podatki o spremembah (vrsta, datum);

    8. podatki o vpisu (organ, datum, zaporedna številka).

    Podatki, ki se nanašajo na orožje, so:

    1. vrsta,

    2. znamka in tip,

    3. kaliber,

    4. tovarniška številka ali enotna oznaka na bistvenih se­stavnih delih orožja, če je ta drugačna od oznake na zaklepišču posameznega strelnega orožja,

    5. količina,

    5.a) država proizvajalka orožja oziroma država uvoza orožja,

    6. status orožja,

    7. datum prejema, datum prodaje,

    8. številka knjigovodske listine,

    9. datum izdelave, popravila, predelave,

    10. način pridobitve.

    Podatki, ki se nanašajo na orožne listine, so podatki o vrsti in številu izdanih orožnih listin.

74. člen

Evidence ministrstva

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve vodi:

    – centralno evidenco izdanih orožnih listin,

    – evidenco izdanih dovoljenj trgovcem,

    – evidenco izdanih dovoljenj upravljalcem strelišč,

    – evidenco izdanih dovoljenj za prenos, uvoz, izvoz ali tranzit orožja za trgovca.

    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo.

    Centralna evidenca izdanih orožnih listin je zbir evidenc izdanih orožnih listin, ki jih vodijo pristojni organi.

75. člen

Evidence pristojnega organa

    Pristojni organ vodi:

    – evidenco o izdanih orožnih listinah,

    – evidenco o izdanih orožnih listinah na podlagi mednarodnih pogodb,

    – evidenco o odvzetem, zaseženem, izgubljenem in najdenem orožju in orožnih listinah,

    – evidenco izdanih dovoljenj za iznos in vnos orožja posameznika.

    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo.

    Pristojni organ vodi evidence iz tega člena na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

76. člen

Evidence oseb

    Gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe, osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja ter strelske in lovske organizacije vodijo:

    – evidenco o nabavljenem orožju,

    – evidenco o orožju in strelivu, danem v uporabo,

    – evidenco o uporabljenem strelivu,

    – evidenco izdanih potrdil.

    Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju.

77. člen

Evidence trgovca z orožjem in upravljalca strelišča

    Trgovec z orožjem vodi:

    – evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju,

    – evidenco o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo,

    – evidenco o skladiščenju in hrambi orožja,

    – evidenco o prodaji orožja na debelo in drobno,

    – evidenco o izdanih priglasitvenih listih in potrdilih.

    Upravljalec strelišča vodi:

    – evidenco o izvajanju streljanja,

    – evidenco o prepustitvi orožja v uporabo,

    – evidenco o oskrbi s strelivom,

    – evidenco o hrambi orožja.

    Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo podatke o osebi in orožju.

    Trgovci z orožjem morajo posredovati podatke iz evidenc iz prvega odstavka tega člena v centralno zbirko podatkov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način vodenja centralne zbirke podatkov, posredovanja podatkov in tehnične pogoje za računalniško opremo za posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka.

    (2) Podatki iz evidenc iz osmega in devetega odstavka 19. člena, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 74. čle­na, tretje in četrte alineje prvega odstavka 75. člena, 76. člena in drugega odstavka 77. člena tega zakona se hranijo še 20 let po prenehanju razloga za njihovo vodenje.

    Po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega člena se podatki arhivirajo.

    Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodijo kot centralna računalniško podprta zbirka podatkov.

79. člen

Pooblastilo

    Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način in obliko vodenja evidenc o orožju in orožnih listinah.

    Nadzor nad izvajanjem določb 3., 4., 8., 10., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 32., 33., 34., 37., 42., 44., 45., 47., 48., 49., 53., 56, 67., 68., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d, 71.e in 71.g člena tega zakona opravlja policija, nad določbami 67., 69., 69.a, 71., 71.a, 71.b, 71.c, 71.d in 71.e člena tega zakona pa tudi organ, pristojen za carino, vsak v skladu s svojimi pooblastili.

    V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji in inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), ki so usposobljeni za varno rokovanje z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih.

80.a člen (op. R: črtan, ZOro-1B)

80.b člen

    – zahtevati pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora;

    – zahtevati dokumente, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti prometa z orožjem ali civilnega strelišča ali uporabo orožja in streliva;

    – odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti v dokumentih, ki se nanašajo na dejavnost, promet ali uporabo orožja in streliva;

    – prepovedati osebi, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom, da opravlja neposredno delo z orožjem;

    – napotiti posameznika, ki izvaja streljanje, ali nosi, prenaša, hrani, posoja orožje v nasprotju z določbami 23., 24., 25., 26., 44. ali 56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena tega zakona;

    – napotiti odgovorno osebo, ki dopusti izvajanje streljanja ali nošenje, prenašanje, hranjenje, posojanje orožja v nasprotju z določbami 23., 24., 25., 26., 44. ali 56. člena tega zakona, na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem ne glede na določbo sedmega odstavka 19. člena tega zakona;

    – predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin, dovoljenja za promet z orožjem, dovoljenja za izvajanje uspo­sabljanja o ravnanju z orožjem oziroma dejavnost strelišča;

    – zaseči predmete ali dokumentacijo v zvezi s kršitvami iz tega zakona, ki so kot dokazi pomembni za odločitev in spre­jetje ukrepov inšpektorja;

    – prepovedati izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;

    – prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z orožjem do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;

    – prepovedati izvajanje dejavnosti strelišča do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti;

    – zahtevati prekinitev streljanja ali strelskega tekmovanja na strelišču do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti.

    Ukrep iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka lahko inšpektor izreče osebi, ki ni upoštevala predhodno izrečenega inšpekcijskega ukrepa za kršitve iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka ali pa je katero od ugotovljenih kršitev iz pete ali šeste alineje prejšnjega odstavka ponovila prej kot v dveh letih od ugotovljene prve kršitve.
    Če posameznik iz pete alineje oziroma odgovorna oseba iz šeste alineje prvega odstavka tega člena v roku, ki ga določi inšpektor in ki ne sme biti krajši od dveh mesecev, ponovno ne opravi preizkusa znanja o ravnanju z orožjem, se šteje, da ni več izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona.

XII. KAZENSKE DOLOČBE

81. člen

    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:

    1. prenaša orožje v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena;

    2. nosi ali prenaša orožje brez orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (osmi odstavek 8. člena);

    2.a) nabavlja, ima v posesti ali uporablja strelivo za plašilno-signalno orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene v nasprotju s šestim odstavkom 3. člena tega zakona;
    3. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine ali po­trdila o prijavi orožja ali potrdila iz prvega, četrtega ali šestega odstavka 44. člena tega zakona (deveti odstavek 8. člena in sedmi odstavek 44. člena);

    4. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);

    5. nosi orožje v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);

    6. ne upošteva prepovedi nošenja, uporabe in prenašanja orožja (prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena);

    6.a) skupaj s polavtomatskim ali repetirnim orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje s centralnim vžigom naboja, razen če ima zanj izdano ustrezno orožno listino (četrti in peti odstavek 24. člena);

    7. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja ali ne omogoči policistu, da preveri, kako hrani orožje, ali ne vodi evidence o količini in vrsti streliva (25. člen);

    8. orožja ne odda v hrambo ali ki tega v roku ne priglasi pristojnemu organu (27. člen);
    9. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);
    9.a) ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (šesti odstavek 40. člena);

    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);

    11. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);

    12. souporablja orožje v nasprotju s pravilom o souporabi orožja (drugi odstavek 45. člena);

    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);

    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;

    15. vnaša orožje v nasprotju s 67. členom;

    16. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;

    17. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);

    18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predpisan čas (76. in 78. člen);

    19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);

    20. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);

    20.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz točke 5. kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);

    21. nosi orožje po preteku veljavnosti orožnega lista (tretji odstavek 11. člena);

    22. nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira oziroma poseduje ali nabavlja strelivo za orožje, za katero ga ne sme posedovati ali nabavljati (tretji odstavek 28. člena in četrti odstavek 14. člena); (op. R: drugo in avtomatsko orožje kat. A; sklic na 14. člen je napaka)
    23. na zahtevo organa, ki je pristojen za nadzorstvo ne pokaže potrdila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 37. in 53. člena);

    24. prenaša preko državne meje orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno nabavljati, imeti v posesti ali nositi (prvi odstavek 71.a člena);

    25. ne prenaša orožje ali streliva preko mednarodnega mejnega prehoda (drugi odstavek 71.a člena);

    26. ob prestopu državne meje orožja ali streliva ne priglasi organu, ki opravlja mejno kontrolo (prvi odstavek 71.c člena);

    27. ne priglasi pristojnemu organu hrambo orožja in streliva (71.g člen);

    28. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);

    29. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).;

    30. prenaša, nosi ali uporablja orožje v nasprotju s četrtim odstavkom 44. člena tega zakona ali da v uporabo orožje v nasprotju z drugim, četrtim ali petim odstavkom 44. člena tega zakona.

    Za prekrške iz 2.a), 4., 6. , 6.a), 10., 11., 13., 14., 15., 19., 20.a), 24. in 26. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.

    Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:

    1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča (31. člen);

    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);

    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);

    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);

    5. v roku ne obvesti pristojnega organa o odsvojitvi ali mu ne izroči orožne listine (tretji odstavek 42. člena);

    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;

    7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).

    1. ima v posesti orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (8. in 10. člen);

    2. ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v osmih dneh (šesti odstavek 11. člena);

   3. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);

    4. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen);

    5. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen);

    6. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);

    7. razstavlja orožje tako, da je možna odtujitev (drugi odstavek 29. člena);

    7.a) prostorov, namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega zakona;

    8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena);
    9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (40. člen);

    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);

    11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);

    12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);

    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);

    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;

    15. opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja (prvi odstavek 51. člena);

    16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom;

    17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;

    18. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen);

    19. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);

    20. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);

    20.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5. točke kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);

    21. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);

    22. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena);

    23. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);
    24. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena);
    25. ki ravna v nasprotju s četrtim ali šestim odstavkom 44. člena tega zakona.

    Za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 13., 20., 20.a in 22. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.

    Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:

    1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);

    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);

    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);

    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);

    5. v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi odstavek 51. člena);

    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;

    7. v roku ne prijavi prenehanja članstva (prvi odstavek 59. člena);

    8. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena);

    9. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena); (op. R: drugo in avtomatsko orožje kat. A)

    10. (op. R: črtano, ZOro-1C)

    11. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena).

    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

83. člen

Z globo od 1.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:

    1. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine ali potrdila o prijavi orožja (deveti odstavek 8. člena);

    2. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen);

    3. vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v 8 dneh (šesti odstavek 11. člena);

    4. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen);

    5. ne upošteva prepovedi nošenja orožja (24. člen);

    6. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen);
    7. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati, ali razstavlja orožje v nasprotju s pravili razstavljanja orožja (28. člen);
    7.a) prostorov, namenjenih za promet z orožjem, nima varovanih v skladu z 38. členom tega zakona;

    8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena);

    9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca ali ki ne prevzame ognjenega strelnega orožja, bistvenih sestavnih delov in streliva v osmih dneh od prejema obvestila o prispeli pošiljki (40. člen);

    10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva (42. člen);

    11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen);

    12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen);

    13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen);

    14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom;

    15. opravlja dejavnost strelišča brez dovoljenja (prvi odstavek 51. člena);

    16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom;

    17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom;

    18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (deveti odstavek 19. člena, 76., 77. in 78. člen);

    19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena);

    19.a) nabavlja, ima v posesti ali prodaja na drobno orožje iz 5. točke kategorije D na slovenskem trgu (šesta alineja drugega odstavka 3. člena);

    20. ne prijavi orožja iz 6. točke kategorije C (četrti odstavek 42. člena);

    21. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena);

    22. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena); (op. R: drugo in avtomatsko orožje kat. A)

    23. (op. R: črtano, ZOro-1C)

    24. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena);

    25. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena);

    26. izvaja streljanje na strelišču ali zemljišču, ki ni primerno označeno ali pri streljanju ne upošteva pravil, ki se nanašajo na red in varnost na strelišču (tretji odstavek 50. člena).

    (2) Za prekrške iz 2., 4., 5., 6., 7., 8., 13., 19., 19.a) in 21. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last.

    Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje podjetnik, ki:

   1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen);

    2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen);

    3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen);

    4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen);

    5. v predpisanem roku ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom oziroma z njim neposredno ravnajo (drugi odstavek 39. in drugi odstavek 51. člena);

    6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom;

    7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).

    Za prekrška iz 4. in 6. točke prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva.

    Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, zaposlena pri podjetniku, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

Zakon o orožju – ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

84. člen

Zamenjava listin za posest oziroma nošenje orožja in pridobitev orožnih listin

    Imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in št. 44/90), morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu.

    Listine, ki so bile izdane po zakonu o orožju za staro orožje, se za orožje, izdelano pred letom 1871 in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893, nadomestijo s priglasitvenim listom, za orožje, izdelano od leta 1871 dalje in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano po letu 1893, pa se izda dovoljenje za zbiranje orožja po tem zakonu.

    Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati ustrezna orožna listina po tem zakonu, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona.

    Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.

    Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

85. člen

Rok za izdajo predpisov

    Podzakonski predpisi za izvedbo tega zakona morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

86. člen

Uskladitev poslovanja

    Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju predpisov.

87. člen – upoštevana sprememba iz ZOro-1A

Uporaba nekaterih določb

    Določbe 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo tega zakona.

    Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati za državljane Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53. člena tega zakona.

88. člen

Prenehanje veljavnosti

    Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 44/90).

89. člen

Začetek veljavnosti

    Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1A (Uradni list RS, št. 73/04; z dne 30.10.09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30. člen

    Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma smejo posamezniki, v skladu z določili 67. in 68. člena tega zakona, prenašati orožje ali strelivo v Republiko Slovenijo na notranji meji.

31. člen

    Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona (opomba R: do 20. 7. 2005) izdati ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju.

    Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko.

    Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

32. člen

    Vojni veterani vojne za Slovenijo iz šeste alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99 in 76/03), lahko v obdobju desetih let po uveljavitvi tega zakona (opomba R: do 21. 7. 2014), pridobijo orožno listino, če izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 14. člena tega zakona ter posedujejo veljavno izkaznico vojnega veterana.

33. člen

    Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ, ki sta opravljala nadzor nad izvajanjem zakona o orožju, do uveljavitve tega zakona, nadaljujeta s svojim delom do imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

34. člen

    Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:

    1. posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev,

    2. posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 81. člena Zakona o orožju in petega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 10.000 do 100.000 tolarjev,

    3. pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka 82. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 200.000 do 2,000.000 tolarjev,

    4. pravno osebo, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju in petega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev,

    5. z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba 26., 37. in 53. člena Zakona o orožju, ki stori prekršek iz prvega in tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju ter prekršek iz drugega in petega odstavka 26. člena tega zakona,

    6. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 83. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev,

    7. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 83. člena Zakona o orožju in petega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 500.000 tolarjev.

35. člen

    Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke prvega odstavka in drugega odstavka 59. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 1/91).

36. člen

Začetek veljavnosti

    Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (opomba R: velja od 20. 7. 2004)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1B (Uradni list RS, št. 85/09) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: